aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Bruno Herenčić v svojem DG-200 9A-GOB

Ko nekdo, ki še ni letel nad Bosno, v mislih imam Livno kot izhodišče, vpraša, kakšne so možnosti letenja v teh krajih, je treba biti z odgovorom previden. Navdušenje, ki izhaja iz poznavanja lokalnih razmer, je lahko zavajajoče. Bosanski jadralski prostor je treba začeti osvajati postopoma. V okolici Livna je veliko terenov za varen zunajletališki pristanek, a vedeti je treba, da je vojna v teh krajih pustila posledice – torej mine, ki so še zmeraj na določenih območjih. Prav zaradi tega je treba varnosti nameniti nekaj več pozornosti.


Ramsko jezero. Foto © 2017 Niko Slana.

Seveda pa mine niso edina nevarnost. Včasih je lahko nevarno tudi pretirano navdušenje nad termičnimi možnostmi, ki včasih izpuhtijo. Ali kot je dejal v zraku Uroš Krašovic, jadralec z letalom ASG 29 z motorjem, ko se je vračal iz dolgega leta iznad Črne gore, da je treba imeti vključen »strahomer«, kot pripomoček za bolj varno letenje. In ker smo, denimo, pristanek ob jezeru na Blidinjah že uresničili, se je letos uspešen zunajletališki pristanek ob jezeru Rama posrečil Brunu Herenčiću z jadralnim letalom DG – 200.


Brunovo letalo DG-200, 9A-GOB.

Kot se za poklicnega pilota, ki leti z vrhunskim poslovnim letalom, je Bruno svoj let temeljito premislil, nam pa je naprej poslal komentar in čez čas še fotografije. Kdor je obiskal Ramsko jezero, si bo pristanek ob njem lahko bolje predstavljal. Letos je bilo v tem akumulacijskem jezeru, ki napaja elektrarno Jablanica, precej manj vode, tako da je pilot lahko izpeljal pristanek drugače, kot bi ga moral sicer. Gladina jezera je precej pod ravnijo okolice, kar je dolet še toliko bolj otežilo.

Bruno je zapisal takole:


Bruno Herenčić

»Ha ha, ja, postal sem medijska zvezda. Približno dvajset minut sem se mučil, morda celo pol ure in gledal terene pod seboj. To je kotlina, iz katere ne prideš več ven, če tam »scuriš«. V teh pol ure sem si ogledal vse terene pod seboj in prišel do spoznanja, da bi bilo najbolje pristati na posušeni obali jezera, ki je sicer pod vodo. Izbiral sem med sedmimi lokacijami za pristanek, na koncu sem se odločil za možnost, kjer je bila v bližini pot in možnost dostopa z avtomobilom. Teren je bil blago nagnjen v desno, pri zaustavljanju, ko sem imel hitrost še kakšnih 20 km/h, sem z levim krilom zapel tla in se z letalom zasukal za 100 stopinj. Sicer pa je bila podlaga boljša, kot na letališču v Livnem. Ja, iz zraka je bil vabljiv tudi teren s potko, vendar so me odvračale kolesnice, za katere iz zraka nisem mogel določiti, kako globoke so.


Ramsko jezero kot ga vidi Google in na njem vrisana bolj ali manj primerna mesta za pristanek.

Kadar je gladina vode visoka je takšen pristanek precej večji problem, saj so možnosti za pristanek precej manjše. Težave so tudi z vetrom, ki se v kotlini zelo spremeni. Po valovih na vodi sem videl, da piha čisti sever, njegova hitrost je bila 15 vozlov. Na Livanjskem polju je pihal jugozahodni veter.«


Opis mesta pristanka


Letalo po pristanku


Kolesnice na mestu pristanka, ki so vidne tudi iz zraka.


Letalo je po pristanku obrnjeno.


Pogled na jezero iz zraka kadar je veter in kadar je brezvetrje


Formiranje valov na jezerski gladini

na vrh strani