aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI
| Skupno OLC-SI
Ostale povezave
|
Za Vika letos že tretji veliki trikotnik
(OPENSOARING, 9. Avgusta 2017, besedilo in fotografije Viktor Bečan)
Viktor Bečan je doma iz Tržiča, sicer pa je poklicni pilot in jadralec, ki živi na Češkem. Letos se je želel udeležiti slovenskega državnega prvenstva, pa se je temu veselju odpovedal, ker uradno nima zahtevanega Srebrnega C. Tokrat poroča o svojih treh izvrstnih letih s svojil LS1 na Češkem. 8. avgusta je s trikotnikom FAI 517 km pristal na četrtem mestu med češkimi jadralci.
»Bil je to napovedan let. Štartal sem 10.13 lokalno, vendar sem obljubil mlademu kolegu, Tomasu, ki se je nekaj dni pred tem vrnil s svetovnega prvenstva v akrobatskem letenju, da ga vzamem seboj na njegovo prvo 500 –kilometrsko jadralno preizkušnjo. Ker je bilo na startu nekaj letal za menoj sem odpel na 550 m ter čakal njegov vzlet. Startno linijo sva preletela ob 10:55. Na začetku so bile baze oblakov približno 1200 m AGL. Prvih 117 km proti prvi obratni točki sva s pomočjo oblakov imela dokaj dobro hitrost (83km/h), potem pa, 10 km po prvi obratni točki sok jasna modra obloga.
Vendar sem imel v glavi misel trenerja ter napačno razmišljanje prejšnjih let: »Dviganja so tudi v modrem, le najti jih je težje.« Tako sem se odločil leteti po kurzu, kar se je le dalo, žal sem vrtel vsak meter in ohranjal višino 1400 m AGL. Med tem me je dohitel kolega, kateri je zaostal približno 15 km. Nadoknaditi sem želel hitrost na drugem sektorju, kar je bilo skoraj usodno. V malce hribovitem terenu sem imel izbrano polje ter gostilno, kajti ni kazalo, da se bom potegnil iz kotline, vendar sem se na srečo pobral v rotorju. Kolega me je zopet dohitel. Od druge obratne točke do ciljnega finiša (240 km) se nisva oddaljila za več kot 100 m.
Med drugo in tretjo obratno točko nama je pomagal dvigniti moralo ter hitrost klubski kolega Filip, ki je prej odstopil od svojega 700 km trikotnika ter nama z LS6 pokazal troje dviganj, tako da sva lahko delala vsaj 15-kilometrske preskoke, kar je bil za ta dan že dosežek. Pred zadnjo obratno točko sva imela nekaj pomislekov - ali tvegava ali pa se obrneva proti domu. Čudežno so se pred nama pojavili oblaki (3) kar je pripomoglo k odločitvi, da tvegava. Zapeljala sva se do obratne točke ter si vzela od zadnjega oblaka maximum. Ob 17.30 sva vrtela 0,5 m/s, bila pa sva 90 km od doma.
Prišel je sklepni drsni let proti domu dolg 90,5 km. V modrem, tiho v radiu ter kot po maslu s hitrostjo 85 km/h sva drsela proti domu. Približno vsakih 15 km se je pojavil balonček, ki sva ga izkoristila (0,5 m/s). Zadnji je bil 43 km od doma. Dolet je bil poln nervoznih trenutkov, saj je pred domačim letališčem nekaj "kucljev", ki jih je treba preleteti. Na srečo je pri doletu pomagal hrbtni veter. Preletela sva gričevje, kar je prineslo 150 m višine in srce mi ni dalo, da ne bi potegnil lep »brisanac«. Pristal sem ob 18.22, po osmih urah in devetih minutah jadranja.
To je bil po 18. juniju, ko sem preletel trikotnik 487 km (napovedal sem 527 km) prvi trikotnik. Letos imamo na Češkem zelo slabo vreme Ob omenjenih trikotnikih se letos lahko pohvalim le še z napovedanim trikotnikom 502 km.«
na vrh strani
|
Doživetja 2017
Tudi iz Maribora 724 km na severu
Najbolj natančen je bil …
V akrobatskem Foxu nad leškim letališčem
Pristanek na obali Ramskega jezera
Po 41-ih letih
Za Vika letos že tretji veliki trikotnik
Foto zgodba v vzhodnem vetru
999,45 km po severu iz Ptuja
Prvič z več kot 100km/h
V zrak – z rumeno mariborsko zverino
Prelet po severu iz Ptuja
Šestojanuarski let na zahod – z družbo
Doživetja 2016
Doživetja 2015
Doživetja 2014
Doživetja 2013
Doživetja 2012
Doživetja 2011
Doživetja 2010
Doživetja 2009
|
|