aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Zapis Aleševega leta z dne 10. 4. 2017 na OLC

V ponedeljek, 10. aprila se je zbudil lep, sončen dan, idealen za dolg let na zahod. Ko sem ob 8ih prišel na letališče, je nemška ženska jadralska reprezentanca že sestavljala letala. Skupaj s kolegi smo pripravili letala in jih pripravili za štart. Razen tistih, ki smo se odpravljali letet, iz kluba še ni bilo nikogar in ker sem bil zadnji od naših na vrsti za vleko, me upravnik ni spustil. Nikogar ni bilo, ki bi me zapel in prijel za krilo. Letalo sem moral poriniti iz osi steze in pomagati neki nemški skupini pri vzletanju.



Po dobri uri po prvem startu se je na letališču prikazal Darko Gagula. Vprašal sem ga, če bi me zapel. Upravniku sem sporočil, da imam pomočnika in tako smo letalo postavili pred vrsto 30 čakajočih letal. Čeprav sem bil že malo utrujen od vsega letanja sem ter tja, sem se v miru in hitro pripravil na vzlet. Odpel sem na 1000m pod Roblekom, ker ni bilo nobene termike. Že na tleh pa sem vedel da bo treba na Huje ali vzhodni rob Begunjščice. Pričakovanja so se uresničila saj sem dobil dviganje dobrih 2m/s.



Naši hribi so se izkazali za zelo dobre. Do Kepe sem izgubil samo kakih 100m. Na Kurjem vrhu sem se zavrtel do 3000 m potem pa odletel mimo Dobrača proti Ziljski dolini, kjer sem se samo enkrat vrtel v dviganju do 3100 m. Naprej v Linzerjih pa se je nad dolino formirala kumulusna cesta, kar sem dobro izkoristil. Ob letu naravnost me je izstrelila na 3700 m.



Tudi naprej, do Brunecka je bilo kar solidno z močnimi dviganji. Ob pogledu nazaj proti Lincerjem se je videlo da se Karnijske Alpe že počasi podirajo, zato je bil čas, da se obrnem nazaj proti domu. Na prvem delu poti nazaj do Linzerjev so oblaki nakazovali na dobra dviganja. Ko sem priletel spodaj pa ni bilo nič posebnega. Na severni strani Linzerjev so se že začele kazati sive zavese, zato sem pospešil s preskokom, ko pa sem prišel se je pokazala prava črnina, ki je držala čez vso verigo in je na koncu proti prelazu Lass pokazala prave zobe: z dvema zavojema sem bil že pod bazo.



Tudi povratek po Ziljski dolini je bil zelo zanimiv saj sem do Dobrača izgubil le 200 do 300 m. Na Dobraču pa se je proti tlom tudi spuščala bela zavesa, ki me je s snegom prav presenetila. Kljub temu sem z več kot zadostno višino preskočil čez dolino in preplaniral do Stola, kjer sem dodobra opral krila letala. Na 900m sem prišel na Dobrčo, ki je bila v popolni senci. Bil sem skeptičen, vendar je prijela z 2 m/s. Po dveh zavojih sem nadaljeval po Kriški gori, kjer je že pihal jugozahodni veter, na Kališču pa sem dobil dviganje, ki me je poneslo do 1900 m. Od tam sem samo se planiral do Črnivca in nazaj domov, saj vreme ni več omogočalo, da bi se še enkrat odpeljal v Ziljsko dolino.


Spet doma

Kljub temu je bil dnevni izkupiček več kot odličen, saj sem prvič v letalski karieri presegel povprečno hitrost 100 km/h. In to na preletu v skupni dolžini 436,5 km.

na vrh strani