aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Na Ptuju – vzleteli prvi letošnji začetniki
(OPENSOARING, 16. Junija 2015, besedilo in fotografije Niko Slana, uredil Milan Korbar)

Po nekajletnem premoru so na Ptuju znova izšolali skupino jadralcev. Gregor Petrović je tako izpeljal dvojni cilj - znova je v klub pripeljal vitlo, ob šolanju novih jadralcev pa je poskrbel, da je klubsko življenje dobilo več zagona. Gregor si ne pripisuje posebnih zaslug, zadovoljen je le, da se je šolanje na vitlo uspešno končalo, predvsem pa ga veseli, da so njegovi jadralski kolegi sodelovali pri reševanju težav, ki so se pojavile. »Upam, da je to korak na naši novi klubski poti,« pravi Gregor in dodaja, da je zdaj napočil čas, da vsi skupaj poprimejo s Tomažem Bezjakom, vodjo tekmovanja, pri izpeljavi državnega prvenstva.
Kot se spodobi pri uspešno izpeljani nalogi, so morali sveži jadralci opraviti tradicionalni letalski krst, ki vselej doleti vse začetnike. Brca vseh starejših pilotov – za srečno nadaljevanje letalske poti. In vsi so jih preživeli.


Branko Medved in tradicionalni letalski krst

»Fantje so se hitro navadili na štart z vitlom, tako da so že od prvih vzletov naprej leteli samostojno. Zdaj so opravili že nekaj štartov z aerovleko. Med šolanjem smo imeli nekaj tehničnih težav z vitlom, a smo jih rešili dokaj hitro,« je na kratko povedal Gregor Petrovič, Peter Repinc, vodja jadralne sekcije, pa se mu je zahvalil in množici letalcev povedal kar so najbrž že tako vedeli, da brez njegove pobude ne bi bilo vitle in, po dolgih letih brez začetnikov, tudi ne začetniškega tečaja. Alojz Kelc, ki je vso zimo delal na obnovi vitla, je kot vitlist opravil kar 353 potegov. In še zanimivost – vsi začetniki so prejeli knjižno monografijo AK Ptuj, Gregor Urbančič pa je vsem podaril nalepko jadralnega letala, da bodo z njo okrasili zadek svojega avtomobila. Tibor Šprah in Aleš Šeruga sta za prvo četverico jadralnih začetnikov nekoliko zaostala, a zdaj, ko letenjem z vitlom teče kot namazano, ne bo zadrege, da bi uspešno dokončala svoje jadralno šolanje.


Marko Planinšek

Marko Planinšek (42), inženir v Talumu, je s spoznavanjem letalstva začel kot modelar, kar ga veseli še danes. Tudi z modelarstvom se je začel ukvarjati bolj pozno, pri sedemindvajsetih letih, a pri njem je tako, da kar se ga prime, ga več ne izpusti.
»Šolanje za jadralno letenje na vitlo je bilo zame veliko doživetje. Če bi se moje jadralno letenje končalo na tej točki, bi lahko mirne duše dejal, da sem doživel veliko in dovolj za neskončno zadovoljstvo. Pogosto sem razmišljal, da sem v vpisom v tečaj jadralnega letenja potegnil najboljšo potezo, ki bi jo svetoval vsem, ki jih zanima letalstvo. Tudi če ne bi imeli želje po intenzivnem ukvarjanju z letenjem, bi s tečajem dobili vpogled v nekaj novega, nenavadnega in izjemno zanimivega,« nam je Marko razlagal z umirjenim glasom in obrazom, ki je izžareval veselje. Njegov 14-letni sin Staš, ki je pogosto poleg njega na letališču, se je tako navdušil za jadralno letenje, da bi se kar takoj vpisal v jadralni tečaj, a mu je oče z dobro voljo in nasmehom povedal, da bo moral še malo počakat. Marko je bil glavni organizator sklepnega piknika, neprestano je bil v gibanju, vse je potekalo prek njega. Kar mimogrede nam je predstavil svoje nove jadralne prijatelje, še posebno pa je pohvalil Alojza Kelca. »On je naš najbolj izkušen vitlist,« ga je ocenil.


Aljaž Pišek

Aljaž Pišek (22), je na nedavnem teoretičnem izpitu, ki ga je delal, tako kot vsi, na sedežu JACL, je vse izpite opravil z največjim možnim številom točk. Devet predmetov in pri vsakem okoli dvajset vprašanj. Čestitke. »Letenje me je od nekdaj veselilo, dokončno pa me je navdušil kolega Niko Brumen, ki leti v Mariboru. Veliko sem že letel z njim, a samostojno letenje je nekaj posebnega. Študiram elektrotehniko. Vem, da bom lahko v klubu s svojim znanjem marsikaj naredil. Z organizacijo teoretičnega tečaja in izpeljavo sedemdesetih štartov na vitlo sem bil zelo zadovoljen, predvsem s ceno. Glede na to, da smo leteli na vitlo, se je vse pocenilo. Denar sem si prislužil s študentskim delom in tudi štipendija je šla za letenje. Če te nekaj veseli, ni problem. Tudi starši so nekaj primaknili. Zdaj bo treba leteti in nabrati čim več ur, prizadeval si bom, da bom v roke dobil tudi druga letala. Skratka, uživam. O tem, da bo treba nekoč na prvo tekmovanje, še nisem razmišljal, saj sem šele na začetku, imam deset ur na dvojnih komandah in dve uri samostojnega letenja. Kako gledam na poslovno letalstvo? Tudi to bi lahko bil moj cilj, a vem kako to gre, in ga jemljem to kot zelo oddaljeno možnost.«


Aljaž Pišek


Z leve: Edi Hojnik, Gregor Petrovič, Danilo Korošec, Aljaž Pišek, Branko Medved, Marko Planinšek, Mihael Kralj

Branko Medved (49), prihaja iz Lovrenca na Dravskem polju, zaposlen je v Talumu, v znanem podjetju v Kidričevem. V svojem prvem samostojnem letu je uporabil avtosugestijo, zavestno ni razmišljal, da je v zraku sam. Vse do pristanka je mantra samote za krmili jadralnega letala zdržala in tudi pristanek je lepo izpeljal, čeprav je čutil, da se mu je srčni utrip pred dotikom zemlje povišal: »Za letenje se navdušujem že od malih nog. Pri šestnajstih letih sem želel v šolo za jadralnega pilota, a takrat za to ni bilo možnosti. Želja po letenju je vsa leta tlela, splet okoliščin pa me je le pripeljal na tečaj jadralnega letenja. Moj nečak se je odločil za tečaj, jaz pa sem ga spodbujal, da mu ni bi bilo kasneje žal, kot je bilo meni. No, na koncu me je nečak prepričal, da starost ni ovira in sem se še sam vpisal v tečaj. Spodbujala me je še žena in odločitev je bila lahka. Učitelji so bili do nas starejših učencev uvidevni, hitro so me prepričali, da starost ni ovira in tudi sam se s tem ne obremenjujem več. Občutki so nepopisni. Tudi ob misli, da se mi je izpolnila želja iz otroštva, čutim zadovoljstvo. Moji domači pravijo, da nisem več tako siten in da sem veliko bolj sproščen. O načrtih ne razmišljam veliko, vem, da gre pri jadralnem letenju vse po svoji časovni poti. Najprej bo treba obvladati jadranje okoli letališča, kdaj pozneje, ko bom obvladal prvo stopnjo, se bom spustil še kam dlje. Približno štiri ure sem jadral z učiteljem in prvi občutki so dobri. Vesel sem bil pohval učitelja. Zdaj nas učitelji že navdušujejo, da bi se kdo od nas lotil vleke z vitlom, da si bomo lahko med seboj pomagali in da bomo neodvisni.«


Miha Kralj

Miha Kralj je po poklicu strojni inženir, ki ga zanima predvsem športno letalstvo. »Letalstvo me je zanimalo že od malih nog. Zanima me je predvsem jadralno letenje, kjer prevladujeta tišina in mir, kjer delujejo zakoni fizike do popolnosti. Mogoče se kdaj odločim tudi za motorno letalstvo.
Tečaj je bil časovno zahteven v kombinaciji s službo, še posebno na začetku, ko smo bili na letališču skoraj vsak dan, kar je tudi prav za učinkovito šolanje. Na tečaju smo opravili približno sedemdeset vzletov na vitlo, tako da smo se dodobra privadili na ta način vzletanja in obenem tudi na pristanke. Bilo je naporno, a zdaj je občutek zelo dober. Med vzletom ob prvem samostojnem štartu se sploh nisem zavedal, da sem sam v letalu. Ko je misel o tem prišla do zavesti, mi je srce poskočilo. Ves let je bil zanimiv, še posebno pristanek.
Po uspešnem izpitu iz teorije bomo morali odleteti še nekaj ur in potem nas čaka še praktični izpit. O tekmovanjih še zaenkrat ne razmišljam, morda me nekoč zagrabi tudi to. V skupini svojih jadralcev in učiteljev se počutim odlično.«


Zbrani mladci