aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Kratko razmišljanje ob »polčasu«
(OPENSOARING, 10. julija 2017, besedilo Niko Slana, fotografije Milan Korbar)

Po uspešnem testnem pred predstavniki JACL so bili vsi zadovoljni

Po sedmih tekmovalnih dnevih na jadralnem svetovnem prvenstvu v razredu 13.5 so organizatorji tekmovalcem namenili premor, ki so ga bili veseli, saj letenje z manjšimi letali zahteva od pilotov precej več napora. Razlike med najboljšimi, ki želijo stopiti na najvišjo stopničko so razmeroma majhne, na repu tekmovalne razpredelnice pa sta tudi mlada slovenska jadralca Mark Polajžar in Mark Travner. Vse je torej nekako po pričakovanjih.


Pavel, Maks in Jure pred testnim letom

Maks Berčič, ki je do odhoda sodeloval s slovensko ekipo, je povedal marsikaj zanimivega, predvsem pa se je zahvalil Javni agenciji za civilno letalstvo, da je s svojim pozitivnim pristopom omogočila registracijo in udeležbo na tekmovanju tudi drugemu letalu AS 13.5 FES. »Vse se je odvijalo v zadnjih trenutkih in brez sodelovanja JACL drugega letala ne bi bilo na vzletni stezi v Szatymazu,« pravi Maks Berčič.


Uspel let in pristaek z novim letalom

Kako so izjemni predtekmovalni finiš doživeli na JACL smo po telefonu povprašali direktorja Roka Marolta, po tem ko je po e- pošti na kratko povzel: »Zahvala gre Sektorju za plovnost (g. Matej Dolinar, g. Boštjan Palčič, ga. Breda Marinšek in verjetno še kdo). V Sektorju je bilo opravljeno vso strokovno delo.« Seveda je poleg tega razložil še marsikaj, kar doslej ni bilo znano. Povedal je, da sloves JACL v minulem razdobju ni bil najboljši, ker se je delalo marsikaj precej po domače in kar za nikogar ni bilo dobro. »Ne želim govoriti za nazaj, saj smo na JACL začeli razmišljati in delati drugače. Sodelovanje z jadralci ni bilo enkratno dejanje, pač pa je bilo plod naše nove usmeritve. Na JACL nismo zato, da bi kazali mišice, uporabnikom se želimo približati in jim olajšati pot, seveda pa želimo, da tudi druga stran razume, da mora biti vse urejeno po predpisih,« je povedal in dodal, da se zavedajo, da zahteve EASA preveč zbirokratizirane in da se evropska agencija tega tudi že zaveda. JACL bo, denimo, že s prihodnjim tednom in z objavo v UL za 11 odstotkov znižala svoje tarife, prihodnje leto pa se obeta še eno znižanje. O novostih pri delu JACL pa kaj več v kakšnem drugem prispevku.


Mark Travner po prvem preizkusu letala pred tekmovanjem

V Szatymazu danes počivajo in dodatno gladijo svoja letala, a kot kaže, se v tem razredu marsikaj dogaja, tako da bo prihodnje svetovno prvenstvo najbrž precej drugačno. Do takrat naj bi bila vsa letala 13,5M opremljena s FES-om, vzletala naj bi sama. Zagotovo bodo spremembe pri predpisih o krilni obremenitvi, na kar je v svojih kratkih zapisih na FB večkrat opozoril Sebastian Kawa. Do takrat pa bodo imeli dovolj časa za pripravo tudi slovenski tekmovalci. Obema Markoma moramo čestitati za napredek, ki sta ga pokazala že med tekmovanjem. Pred začetkom prvenstva sta oba imela na voljo samo eno letalo in bolj malo možnosti za letenje.


Marka po prvem preizkusu letala pred tekmovanjem v pogovoru z Maksom


AS-13.5 FES

na vrh strani

Takole je Uli Schwenk z visoko dvignjenim repom in stisnjenimi zobmi zavrl svojega Mini LAKa pred objektivom mojega fotoaparata potem, ko si je na skoraj triurnem letu in obletenih 331,36 km tekmovalne naloge s hitrostjo 115,06 km/h »napraskal« dobrih 110 metrov prednosti pred Sebastianom Kawo, s katerim si deli prvo mesto in 952 točk.


Ko sem navsezgodaj zjutraj pogledal skozi okno, je bilo nebo pokrito z nekakšno polprosojno oblačnostjo. Pogled na meteorološko sliko oblačnosti je pokazal, da se oblak, ki je ponoči nastal nad Alpami, pelje naprej proti vzhodi in je kmalu pričakovati lep sončen dan. Tudi temperatura je bila že zjutraj okrog 25 celzijev, vlaga pa se je zavlekla pod prekrivala letal, kar se prejšnje dni ob obilnem vetru ni dogajalo. Skratka, vsi pogoji za lepo jadralsko doživetje na tekmovanju za letalce z malimi jadralnimi letali z razpetino kril 13,5 metra.


En malo glasnejši odlet za dobro jutro.

Ne letališču je vladalo prešerno vzdušje. Za popestritev je poskrbel An-2, ki se je gromoglasno odpeljal s skupino potnikov na panoramski lete po okolici Szatymaza in Szegeda. Ko so se ekipe začele pripravljati za vožnjo letal na štartno linijo, ki je bila tokrat na severozahodni strani letališča pa je tudi pristal in se parkiral ob vzhodnem robu vzletno pristajalne steze, kjer tudi drugače počiva.


Posvet s tekmovalci

Jutranji posvet je bil kratek in jedrnat s podelitvijo nagrad najboljšim trem drugega tekmovalnega dneva. Razpisana naloga v skupni dolžini 331,36 km je bila v obliki trikotnika s prvo točko na zahodu, drugo malo južno od nam iz preteklosti bolj znanih Matkopuzste in Jakabszallasa, potem na jugovzhod , nekaj več kot 60 km vzhodno od Szatymaza in nazaj. Prvi vleki so bili predvideni za 11.45, vendar je Sebastian Kawa navrgel komentar, da bi bilo smiselno prestaviti na kasneje, da ne bodo predolgo čakali v zraku. To se je kasneje pokazalo tako, da se je vleka začela ob 12.15.


Uli Schwenk nam je pred vzletom predstavil hžerko, ki ga pripravlja na sooženje s soncem, kar je morda prispevalo k zmagovitemu letu.

Večina tekmovalcev se je na nalogo odpravila okrog dvajset minut po odprtju štartne linije on 13.01. Glede na dnevne izide je bila to dobra odločitev, saj so najboljši tisti, ki so zgodaj odleteli na nalogo. Oba naša Marka sta štartala šele ob 13.50, kar je pomenilo, da jih nisem dočakal, ker sem se prej odpravil proti domu. Mark Polajžar pa je imel še smolo s foto pristankom po preletenih samo 123,58 km kmalu po prvi točki. Za trening pa je kljub temu preletel dano nalogo.


Italijan Thomas Gostner v svojem letalu Diana2 Vers VS pred vzletom

Pokazalo se je, da tokrat pozen odhod na nalogo ni bil najboljša izbira, saj je le Stefano Ghiorzo, ki ima nadvse konkurenčno letalo Diana2 Vers VS in je štartal 10 minut pred Markoma, s šestim mestom dosegel solidno hitrost, primerljivo najboljšim.


Sebastian Riera z mladim pomočnikom. S svojim MiniLAKom LR2 se postavlja na trenutno skupno tretje mesto z majhnim zaostankom za vodilnima

Odločno pa moram, glede na videno razpoloženje na terenu in tekmovalno vzdušje, zavrniti »šank namige« ob pivu iz Ljubljane, ki so se pojavili v Fejstbukovju, da naj bi konkurenca spet letela Sebastianu Kawi v rep. Kawa je vrhunski tekmovalec, vendar tudi konkurenti niso kar tako. Že bežen pogled na izide vseh treh dni pokaže stalnost izidov najboljših. Očitno je tudi dejstvo, da je ob GP-14 VELo s katerim leti Sebastian Kawa, tudi Mini LAK izvrstno letalo v 13,5 metrskem razredu.


Sebastian Kawa vas pozdravlja prod vzletom na novo nalogo.

Je pa Sebastian Kawa razočaran nad omejitvami krilne obremenitve, ki jih postavlja FAI, saj tako ne morejo v celoti izkoristiti potenciala, ki ga s sabo prinašajo malčki.

V živo jih lahko spremljate na »Spot the Glider!« in na »Glidertrackerju«.
Današnja naloga je tri ure nad določenimi območji (AAT) skupne dolžine med 184,2 km in 396,3 km in se nahaja tukaj.

na vrh strani

Prvi trije prvega tekmovalnega dneva pod stropom dvoranice: Uili Schwenk (drugi), Sebastian Kawa (prvi) in Florian Heilmann (tretji)


Drugi dan tekmovanja »malčkov» v Szatymazu je že zgodaj kazal drugačno podobo od prejšnjega. Modro nebo, oblakov nikjer, pa tudi vetra ni bilo slutiti. To je obetalo dolgo nalogo in zanimiv tekmovalni dan.


Posvet s tekmovalci

Pa pojdimo lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti. Za začetek dnevnega posveta vodstva tekmovanja s tekmovalci je tukajšnji župan podelil najboljšim trem prejšnjega dne nagrade v obliki steklenic z neko opojno vsebino. Sebastian Kawa, Uli Schwenk in Florian Heilman so bili ti trije, ki so splezali skoraj pod nizki strop prizidka na letališču Szatymaz, kjer je zdaj kar primeren prostor za takšne potrebe.


Organizator je poskrbel za vse, mislil je tudi na lakoto, ki jih lahko doleti med izvajanjem naloge. Vrečka z vodo, sendvičem in enrgetsko tablico je čakala ob nacionalni zastavici. In tako vsak dan!

Tekmovalna žirija je glede na vremensko napoved dala precej zahtevno nalogo dolžine 351,48 km z dvema izpadoma proti Blatnemu jezeru. Zahtevnost se je pokazala s tem, ko so tekmovalci zanjo porabili praktično cel termični dan, saj je zadnji, Jose Damiano pristal šele ob 19.22.


Kdo si upa trditi, da stranska palica ne sodi v letalo? Primer: Diana Vers VS

Do 11. ure so bila na štartni vrsti že skoraj vsa letala, pripravljena na let. Točno opoldne so se prednje postavile tri »vlačuge» in v slabih 30 minutah zvlekle vse tekmovalce na predvidenih 600 metrov nad terenom. Boj s termiko za začetek tokrat ni bil posebej težaven, saj smo že okrog 11.00 opazovali elegantnega večjega ptiča, ki se je na gozdičkom ob stezi igraje dvigal v sveže nastajajoči termiki.


Sebastian Kawa vpisuje dnevno nalogo v LX9000

Večina tekmovalcev se je že poigravala s termiko na poti proti prvi točki, ko se je končno tudi Sebastian Kawa odločil za štart na tekmovalno nalogo. Kakih 10 minut prej sta se na pot v »dvojcu» podala tudi naša Marka, in ko ju je ujel, se je nekaj časa zdelo, da letijo precehj skupaj. Seveda je razlika v izkušnjah opravila svoje in kot se zdi, Kawa res zna leteti kot ptica. Dviganje izkoristi tudi tam, kjer ga drugi ne pričakujejo.


Diana Vers VS se pusti potegniti Pawneeju

Ko sem po opravljenem tekmovalnem dnevu srečal Kawo v klepetu z Ulijem Schwenkom, sem mu omenil, da bo spet nova steklenica. Pa me je le debelo pogledal in vprašal: »Zakaj?« »Za zmago!« Pa kar ni mogel verjeti tudi, ko mu je novico potrdil Uli. Zdelo se mu je namreč, da je imel prelahko letalo za tako zahtevno nalogo. Ki pa jo je spet z odliko opravil.


Mark in Mark prihajata na start

Mark Travner in Mark Polajžar sta večino časa letela skupaj. Slabih sedem minut razlike je nastalo na zadnjem delu poti, kjer je bil Polajžar nekoliko višji in je bil zato v soletu lahko hitrejši. Res pa je, da je drugo letalo, s katerim leti Polajžar nekoliko boljše.


Po letu je potrebno letalo poriniti k privezu.


Mark Polajžar vstalja baterije za FES v svoje letalo

Mark Travner in Mark Polajžar sta večino časa letela skupaj. Slabih sedem minut razlike je nastalo na zadnjem delu poti, kjer je bil Polajžar nekoliko višji in je bil zato v soletu lahko hitrejši. Res pa je, da je drugo letalo, s katerim leti Polajžar nekoliko boljše.


Mark Travner ob svojem letalu

Mark Travner je po opravljeni nalogi povedal: »Za naju je tekmovanje na tem nivoju povsem nova in zanimiva izkušnja, ki nama služi tudi kot odlična priprava za svetovno mladinsko. Neizmerno sva hvaležna Albastarju ker nama je omogočil ta nastop.
Danes je bilo zanimivo, vreme malo slabše od pričakovanega, zato je bil dan kar dolg.«



Jutri pa bo spet nov dan, nova naloga in nove zgode letalcev. V živo jih lahko spremljate na »Spot the Glider!« in na »Glidertrackerju«. Še jutri v živo navijam za njih, potem grem pa domov.

na vrh strani

Z včerajšnjim uradnim odprtjem in današnjim prvim tekmovalnim dnevom se je začelo 2. svetovno jadralno prvenstvo za razred 13,5m, ki se odvija na letališču Szatymaz na Madžarskem. Prijavljenih je 14 tekmovalcev, med njimi tudi dva celjska mladinca, Mark Polajžar in Mark Travner, ki letita z letaloma AS-13,5M, ki ju je zanju pripravil Pavel Potočnik, oziroma njegova firma Albastar. Od ostalih tekmovalcev je potrebno omeniti predvsem večkratnega svetovnega jadralnega prvaka, Poljaka Sebastiana Kawo, ki leti z GP-14 Velo.



Danes je vreme precej zanimivo, saj je ob 12.00, ko so začeli z vleko močno pihal severni veter, obenem pa se je tudi pokrivalo. Prva skupina tekmovalcev je štartala šele okrog 15.30, ko se je manjša skupina štirih pilotov, ki so pred tem že pristali na letališču, ponovno podala v zrak. Med njimi sta bila tudi oba Marka.



Mark Travner je pred prvim pristankom na kratko zavrtel FES na svojem letalu, tako, da je drugi let samo trenažni. Medtem pa je Mark Poljžar odletel 78,65 km. In se vrnil domov, na izhodišče.



Sebastjan Kawa je pristal kot prvi, za njim pa Uli Schwenk in Sebastian Riera. Uradne izide si lahko pogledate na spletišču Soaringspot.



Zmagovalec dneva, Sebastian Kawa na Facebooku^©: »Ufff. With this flat tyres it was really looooong day. Wind up to 50km/h«

na vrh strani