aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Zadnji deževni dan?
(OPENSOARING, 29. julija 2017, Milan Korbar)

Tabor Poljske ekipe

Že pred časom sem se odločil, da grem pogledat, kako tekmujejo na evropskem jadralnem prvenstvu klubskega, standardnega in dvajsetmetrskega razreda dvosedov. To je tridnevni postanek na poti na mladinsko svetovno prvenstvo v Litvi. V petek zjutraj sem se odpravil na pot. Vreme je bilo do Brna precej obetavno, vendar me je prva pošiljka dežja ujela v Poysdorfu, tik pred avstrijsko – češko mejo. Če omenim še standardni zastoj ob delovišču skozi Dunaj, je to skoraj vse.


Ena od ploh med zastojem na poti od Brna proti Olomoucu

Da s tekmovalnim dnevom ta dan ne bo nič, me je najprej opozorila vse nižja gosta oblačnost severno od Brna, ki je ob obveznem delovišču na cesti prehajala v močne nalive. Najnižji oblaki pa so bili tako nizki, da bi jih lahko z roko prijel. Ves od Viškova do letališča so se menjala obdobja močnega dežja in sonca in ko sem po nekaj manj kot osmih urah pripeljal na prizorišče tekmovanja, se je tam ulilo še zadnjič. Letala so bila tisti čas že varno privezana na svojih mestih.


Hrvatje in Rusi

Ob ogledu nastanitvenega prostora s šotori, sem najprej srečal hrvaško ekipo, ki me je takoj povabila, naj prisedem. In je padlo tudi pivo za potešitev žeje po napornem potovanju. Kasneje so imeli predviden šahovski dvoboj z rusko ekipo. Kdo je bil boljši nisem spraševal.


Slovenski bazni tabor

Slovenska družinska ekipa Žorž je den brez letenja izkoristila za obisk znamenitega mesta Olomouc, ki je kakih 60 km vzhodno od Moravske Trebove. Mladež je bila navdušena. Boris je rekel, sobota bo tekmovalni dan. Meteorolog, ki se tokrat še ni zmotil pri napovedovanju dežja, je obljubil modro termiko. Meni je bilo po vsem tem dežju zadnjega tedna malo čudno, bomo pa videli. Jutro skoraj kaže na to, da je imel meteorolog prav.


Parkirana letala ob stezi

Zvečer je bil češki večer s pokušino vina in glasbo na starinskih inštrumentih. Vzdušje je bilo prijetno, kar velja tudi drugače, kljub temu, da še ni bilo tekmovalnega dneva.

Uradna stran:

Rezultati, ko bodo:
Spremljanje tekme v živo (Live Tracking Glidertracker)

Trenutno vreme na spletni kameri

na vrh strani

Reprezentanci Poljske in Hrvaške na otvoritvi (z leve proti desni Tomaš Krok, Teo Čendo, Cezary Drenda, Tomaš Kawa, Sebastian Kawa, Frane Franić, Boris Kožuh in Đani Zaninović)

Boris Kožuh je v hrvaškem jadralnem letenju nekaj podobnega kot Matjaž Kek v hrvaškem nogometu - vsi ga poznajo. Skratka, sprejel je vlogo selektorja jadralne reprezentance. Ker pa vemo, da je vlogo sprejel na simbolični ravni, ne samo zato, ker v hrvaškem jadralnem letenju dejavno nastopa že desetletja in sta oba tekmovalca tudi njegova učenca, pač pa tudi zaradi poznavanja razmer in jezikov slovanskih narodov – tako češkega kot poljskega. Poleg tega se je za začetek potrudil in za časnik Slobodna Dalmacija pripravil kratek zapis o prvem hrvaškem nastopu na EP v jadralnem letenju.


Hrvaška reprezentanca (z leve proti desni Boris Kožuh, Frane Franić, Teo Čendo, Nediljko Ivačić, Marino Jurić in Đani Zaninović ter pes, ki sprehaja Sebastiana Kawo)

Pod naslovom »Hrvaška reprezentanca v jadralnem letenju na EP na Češkem,« je zapisal: »V soboto 22. julija so v mestecu Moravska Trebova slovesno odprli evropsko prvenstvo v jadralnem letenju, med reprezentancami iz šestnajstih držav pa se je predstavila tudi Hrvaška. To bo prvi nastop hrvaških jadralcev na velikih mednarodnih tekmovanjih. Ko je uradni napovedovalec predstavljal reprezentance, se je še posebej zaustavil pri debitantih, ki so poželi veliko glasnega odobravanja.


S Slovenci smo se držali kar skupaj

Na prvenstvu v treh kategorijah nastopa 88 tekmovalcev, med njimi je več nekdanjih in aktualnih svetovnih in evropskih prvakov, med njimi tudi Poljak Sebastian Kawa, ki je osvojil že dvanajst naslovov svetovnega prvaka v različnih jadralnih kategorijah. Najuspešnejšega jadralca vseh časov smo povabili v »hrvaško hišo« na travarico, pršut in bevando, čeprav vemo, da ne pije alkohola, a upamo, da se bo vabilu odzval, saj si hrvaški jadralni piloti veliko obetajo tudi od sodelovanja.


No, pa se je začelo

Hrvaško reprezentanco sestavljata dva jadralca - Đani Zaninović in Frane Franić, pomočnika sta Nediljko Ivačić in Marino Jurić ter selektor Boris Kožuh. Na slovesno odprtje je iz Splita prišel tudi Teo Čendo, direktor reprezentance. Vsi člani reprezentance so piloti in vsi iz splitskih aeroklubov.«


Hej pilot, saj te ne morem dohajati

Boris Kožuh je bralcem SD predstavil jadralni šport, ki ima na Hrvaškem velike možnosti za razvoj, za konec pa je še dodal: »Odprtost in dalmatinski šarm sta nam odprla vsa vrata, zdi se, da je prav hrvaška reprezentanca na letališču v Moravski Trebovi v središču dogajanja. Upamo, da bomo priljubljenost obdržali tudi v naslednjih dveh tednih, ko se bo treba dokazati v zraku.«

na vrh strani

Boris nasmejan v svojem zmagovitem cirrusu

V Moravski Trebovi na Češkem, kjer bo od 23. julija do 5. avgusta potekalo evropsko prvenstvo v treh jadralnih razredih in tudi v klubskem, imajo slovenski jadralci vendarle tekmovalca, ki ima za seboj dovolj let in obilo izkušenj. Poleg tega je Boris Žorž, državni prvak v tem razredu, po duši pravi tekmovalec. Svojega četrtega zaporednega nastopa na evropskem prvenstvu torej ne povezuje z rekreativnimi ambicijami, pač pa z vrhunskim dosežkom.

Nismo ga vprašali po njegovih željah, a če smo ga označili kot tekmovalca, se razume, da so njegove tekmovalne ambicije visoke, tudi zato, ker je bil že na mnogih tekmovanjih in tudi na evropskih prvenstvih že zelo visoko, a se mu je v utečeno tekmovalno kolesje, kot je to pogosto v jadralnem letenju, kdajpakdaj prikradel tisti mariborski škrat, ki stoji ob steni pri vhodu v hangar in z dobro voljo prevzema nase krivdo za vse spodrsljaje. Leta 2011 se je v Nitri (Slovaška) uvrstil na 10. mesto, dve leti kasneje je v Ostrowu na Poljskem pristal na 21. mestu, za tem je sledil Rieti (Italija) in uvrstitev na 8. mesto, čeprav smo slovenski navijači že bili prepričani, da bo segel precej višje in da ga na tej poti ne more nič več zaustaviti. A je bilo pozitivnih valov, da ne nalagamo vsega na ramena omenjenemu škratu, najbrž premalo, da bi se lahko veselili, denimo, kakšnega skoka na tristopenjske zmagovalne stopničke. Kako hitro se v jadralnem letenju dogodi spodrsljaj je na zadnjem svetovnem prvenstvu pokazal Kawa, ki bo tokrat letel v dvosedu. Sezona je zanj pač kratka, in tako drugo za drugim povezuje tekmovanja najvišje ravni.


IPF v elementu

S solidno letošnjo tekmovalno podlago se lahko pohvali tudi Boris Žorž, saj se je pred državnim prvenstvom udeležil mednarodnega tekmovanja v Šumpreku, tako rekoč na prizorišču letošnjega evropskega prvenstva. Boris, ki je pristal na 6. mestu (39 tekmovalcev), je za Opensoaring (pa mu ja nismo kar sami nesramno vzeli citata iz njegovega FB) zapisal: »Namen je bil sicer dosežen, to je ogled področja. Imeli smo se zelo fino. Ljudje so zelo prijazni in užitek je bilo (večinoma) leteti nad temi grički in hribi.« Torej, vse je, kot se zdi, na svojem mestu, grički zagotovo, Boris in njegov IPF pa, kot smo zvedeli na FB z njegovim imenom in priimkom, tudi. Na nas je, da držimo pesti.

Da pa si ne bi kdo znova domislil, da so med našimi vrsticami sledi sovražnega govora, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil nedavnega pogovora z Jožetom Verdevom (Šaleški aeroklub), ki je po svojem dokaj ponesrečenem nastopu na državnem prvenstvu v Prievidzi, ocenjeval tudi letenje Borisa Žorža. Velenjčan je razlagal, da preprosto ni dojel, kako lahko leti nekdo tako hitro. Zdelo se mu je, da ima znanje in izkušnje, ki so bili za konkurente na DP skoraj nedojemljive, je razložil.


Tudi IPF je pred letom potrebno pripraviti

Toda, bodimo prizanesljivi in mu pustimo, da v miru opravi evropsko nalogo in pomislimo, denimo, da v češkem nacionalnem tekmovanju svoje jadralne dosežke predstavlja vsako leto več kot 500 jadralcev, v Slovenji pa se jih v podobnem tekmovanju na OLC predstavi le peščica, morda kakšnih tridesetih. Torej, naj se prvenstvo začne, jadralci pa bomo z užitkom odpirali soaringspot in FB Borisa Žorža.

Na evropskem prvenstvu sodelujeta tudi dva hrvaška jadralca, kar je za kakovost hrvaškega jadralnega letenja zagotovo velika spodbuda, ne glede na dosežke. Pokrovitelj evropskega prvenstva v Moravski Trebovi (EGC2017) je predsednik vlade. Ja, prav ste prebrali. Medtem pa se v Sloveniji državljan P. Magister bojuje z vsemi mogočimi instancami, da bi vesti o tem evropskem prvenstvu in iz drugim pomembnih tekmovanj v jadralnem letenju, prišle v eter športnega uredništva nacionalne televizije.

na vrh strani

Četrtek, 20. 7. 2017
Pa smo tu.
V Moravski Trebovi, kjer se bo čez nekaj dni pričelo evropsko prvenstvo v jadralnem letenju. Prispeli smo včeraj zvečer, se naselili, danes pa nas je čakalo kar nekaj dela. Po prijavi sem peljal letalo na pregled, in ker so se od moje zadnje večje tekme spremenila pravila, je moralo na hujšanje. Ko sem odstranil kisik, ELT in en akumulator, sem bil ravno 1 kg pod dovoljeno maso, brez da bi dobival kazenske točke.



Včeraj so imeli izjemno vreme, v klubskem razredu so leteli s 124 km/h, danes pa žal ni sodelovalo. Ob času za vzlet so se okoli nas že nakuhale plohe in nevihte, tako da so organizatorji odpovedali dan za trening, možno pa je bilo prosto letenje. Ker je kazalo slabo, smo skoraj vsi pospravili letala, le nekaj letal s pomožnimi motorji se je odpravilo v zrak. Po prehodu dežja se je sicer spet zjasnilo, ampak visoka oblačnost je zaustavila razvoj termike v okolici letališča. Malo dlje je sicer bilo nekaj oblakov, ampak za nas žal niso bili dosegljivi.
Upamo, da bomo jutri lahko leteli, v soboto pa letenja ni, imeli bomo namreč otvoritev prvenstva.

Pa še to. Letos je v letalih obvezna uporaba naprav Flarm in registracija na OGN, tako da bo vsak dan možno spremljanje tekem v živo.
Lep pozdrav,
ekipa IPF

Uradna stran:

Rezultati, ko bodo:
Spremljanje tekme v živo (Live Tracking Glidertracker)

na vrh strani

Jutro na privezu

Petek, 21. 7. 2017
Dan za poljedelstvo

Ponoči nas je pralo ob prehodu fronte, zbudili smo se v oblačno jutro. Še ob 11h je bilo popolnoma oblačno. Napoved je bila kar optimistična za popoldne in po nekaj prestavljanjih smo začeli z vleko ob 13:30.
Baza oblakov je bila le 900 m nad terenom in če bi zares dirkal, bi počakal in štartal s kakšno skupino. Ker pa je bil dan za trening, sem se odločil, da odletim bolj zgodaj in pogledam čim več področja. Izkazalo se je, da sem bil celo malo prezgoden, saj mi naslednja dva oblaka nista prispevala dviganja, in pri tako nizki bazi je to pomenilo izvenletališki pristanek. Žal na ta način nisem pogledal čim več področja.


Prva njiva

Kar nekaj pilotov je odletelo disciplino. Z moje strani je bil to očiten kiks, na srečo je bil le dan za trening. To pomeni, da bom na tekmo startal brez enega pristanka na letališču, kar se mi še ni zgodilo. Upajmo, da ne bom več delal tako očitnih napak.
Jutri ni letenja. Pripravljajo nam otvoritev na grajskem dvorišču.

na vrh strani

Nataša Žorž

Boris in njegovi punci

Sobota, 22. 7. 2017
Čas, ko lije kot iz škafa, je ravno pravšnji za pisanje. Vreme tukaj je očitno odvisno od nekoga, ki mu je malo dolgčas in se igra z dvema gumboma, izmenično pritiska vklopi, izklopi lepo vreme.


Ekipa IPF

Sicer pa je bil danes dan namenjen svečani otvoritvi prvenstva v gradu-dvorcu v Moravski Trebovi. Slovenska ekipa s pilotom, vodjo ekipe in pomočnicama šteje natanko 4 člane od katerih dve še nista dopolnili niti 10 let. Škoda, da v Sloveniji ni več interesa za tovrstna prvenstva, bili so časi, ko nas je bilo veliko in je bilo poučno, zabavno in leteče.


Protokolarni muzikantje

Tokrat so organizatorji zelo dobro ocenili pričakovanja povprečnega pilota na otvoritvi – tj. kratka otvoritev in nato futer. Otvoritev je bila res kratka - instrumentalni nastop skupine in kratek govor župana, kar je bilo pravo presenečenje v primerjavi z nekaj prejšnjimi prvenstvi, pogostitev solidna, mogoče so le malo podcenili apetit pilotov in njihovih spremljevalnih ekip.


Zbrane ekipe na mestnem trgu

Otvoritvi je sledil voden ogled gradu in to je bilo to. Malo smo se še sprehodili po mestnem trgu, ki pa se nikakor ne more primerjati z Musbachom v Nemčiji, kjer je leta 2002 takrat celotno mesto dihalo skupaj s svetovnim prvenstvom (čisto vsaka izložba na trgu je bila okrašena z jadralnimi letali).


Dekleti bi radi prerasli Borisa

Ko pa smo že pri Nemcih - danes so Borisu razkrili skrivnosti igre vikinški šah (Wikingerschach). Zelo priporočajo za krajšanje dolgega časa. Tako, nevihta je mimo in prazni želodčki kličejo po večerji.

na vrh strani

Boris Žorž


Nedelja, 22. 7. 2017
Čakamo, da gre nevihta mimo.



Počakali smo sonce in odpovedali disciplino. Zmanjkalo je časa. Po moje pravilna odločitev.



Romantika...

na vrh strani

Boris Žorž


Torek, 25. 7. 2017
Napovedovanje je težavno, še posebej prihodnosti.
Ponoči je prenehalo deževati, začelo pa je močno pihati, tako da smo se redno zbujali in opazovali, če naš gadafi še stoji ali ga je že odpihnilo. No, preživel je.
Dopoldne je bilo oblačno in hladno, vendar je obstajala majhna možnost za kratko popoldansko nalogo. Občasno je bil razvoj bolj, občasno manj vzpodbuden. Kot se spodobi za »poletje«, je bila danes obvezna oprema jakna in zimska kapa.
Okoli 14h so celo v zrak poslali »sondo«. Dobila je dviganja do 0,8 m/s do 750 m. Proti jugu, proti prvi obratni točki je vreme še nekako izgledalo, proti drugi pa je bilo spet slabše. Žal pa se je hitro spet pooblačilo in ker je izgledalo slabo, so nalogo odpovedali.
Med tem, ko smo razstavljali letala, saj je za jutri napovedan dež, se je vreme popravilo, in nekaj pilotov je odšlo jadrat. Če bi bila naloga malce drugačna, bi se jo mogoče celo dalo obleteti.
Žal se spet ni izšlo. Organizatorjem nimamo česa očitati, saj smo bili ob času odpovedi vsi veseli, da ne bomo leteli, ker je kazalo, da bo dan, ko nihče ne bo obletel naloge.
Za jutri je napoved spet slabša, za zvečer pa načrtujejo mednarodni večer.

na vrh strani

Boris Žorž

Ob prihodu na stezo zjutraj.

Sreda, 26. 7. 2017
Vsak dan isto. Sestavimo letalo, peljemo na stezo, malo čakamo, odpovejo nalogo, peljemo s steze, pospravimo v prikolico.


Ob odhodu s steze popoldne

Današnji dan bo malo drugačen, saj smo zgornje že opravili, zvečer pa nas čaka mednarodni večer, kjer reprezentance predstavijo tipično kulinariko. Naša ekipa je s sabo pripeljala prekajeno klobaso, zaseko in vrhunsko vino Sutor.
Pa še to. Meteorolog je rekel, da ne bo za letet, ampak imajo optimističnega izdelovalca nalog.

na vrh strani

Boris Žorž

Ogledali smo si grad Litomyšl, ki je pod zaščito UNESCO.

Četrtek, 27. 7. 2017
Mednarodni večer je odlično uspel. Pojedli in popili smo večino pripravljenega. Precej navdušenja je bilo nad vinom Sutor.
Danes je bilo po pričakovanjih oblačno in deževno, zato smo se spet šli turiste. Ogledali smo si grad Litomyšl, ki je pod zaščito UNESCO.
Popoldne smo si privoščili še gokart. Punci sta bili navdušeni!

na vrh strani

Boris Žorž

Po jutru se dan spozna

Sobota, 29. 7. 2017
Končno smo leteli!
Za nalogo smo dobili 328 km klasiko med tremi točkami na zahod. Po odpenjanju nisem dobival rednih priključkov in izgledalo je, da je precej oblakov samo kulisa. Ker sem predvideval, da to utegne pomeniti težave tudi na nalogi, sem startal takoj, ko sem se uspel spraviti do baze.


Pod bazo!

Prvih 40 km ni šlo najbolje. Nisem dobival dobrih dviganj in tonil sem vedno nižje. Potem sem si vzel nekaj časa, da sem se spravil pod bazo, ker je bil v nadaljevanju precej negostoljuben gričevnat teren, poraščen z gozdom. Od tu naprej je šlo bolje. Imel sem kar srečo z izbiro poti in do prve točke je šlo kar v redu.
Druga kateta je bila nekaj srednjega. Ni šlo slabo, ampak spet nisem dobival dobrih dviganj. Ker je šlo z vetrom, sem želel pred drugo točko priti do baze, pa ni šlo. Dviganje sem dobil takoj po točki, kar ni bilo optimalno.
Proti tretji točki je šlo nekaj časa v redu, zadnjih 20 km pa je vreme malo popustilo in potrebno je bilo nekaj potrpljenja.


Proti cilju

Zadnja kateta je bila pa za spremembo odlična. Dobil sem nekaj dobrih dviganj, precej visoko in brez težav sem šel v dolet.
Glede na to, da sem tu letel prvič, ter da sem večino naloge odletel sam, sem zadovoljen.

Nataša

IPF je pripravljen

Tudi pomočnice imamo rade takšno vreme. Ko pilota pošlješ v zrak, imaš čas skuhati kosilo za mularijo, se z njimi kopati v bazenu in zraven še spremljati letenje v živo.


Nizko za Zlinom 226 SL

Tile »live tracking« pogledi so res pravi magnet za zemeljske ekipe in vse, ki jih letenje zanima, tudi če niso na tekmi. Ves čas veš kaj počne pilot, spremljaš povprečno hitrost in trenutno razvrstitev, ki pa zaenkrat še ne upošteva faktorjev letal. Nekako imaš občutek, da imaš sedaj vse pod kontrolo. Včasih si imel takšen občutek samo, če si imel izjemno dobro radijsko postajo, ki pa jo naša ekipa na žalost nikoli ni imela.
Skratka, spremljajte nas v živo in navijajte.


Prenovljeni Zlin 226 SL izjemno dobro potegne

na vrh strani

Boris Žorž

Boris, pripravljen na boj

Nedelja, 30. 7. 2017
Danes je bil kar težek dan.
Napovedana je bila suha termika in do 40 km/h vetra. Na srečo je bilo vetra manj, pa tudi kakšen majhen oblak se je tu in tam pojavil. Pred startom na disciplino je bilo težko, vrteli smo od 0,5 do 1,5 m/s v velikih gručah, kjer je bilo potrebno veliko pazljivosti. Ko smo startali, so se zadeve nekoliko izboljšale. Odleteli smo do oblakov, kjer smo deloma lahko vrteli tudi do 3 m/s, ampak le nekaj zavojev. Ker je bila kateta v veter, je bila potovalna hitrost nizka.


Kar po sledi naprej!

Nazaj z vetrom je šlo hitreje, žal pa so se oblaki večinoma posušili. Vseeno smo kar v redu napredovali. Ob vstopu v drugi sektor pa sem storil napako. S Suchanekom sva se zapeljala v zavetrje pod lepe oblake, ki pa žal niso dali dviganja. Po obratu je on dobil dviganje, jaz pa sem bil nekoliko nižje, in ga nisem. Tako sem v moral precej nizko planirati v 35 km/h čelnega vetra, in takrat sem mislil, da je zame dneva konec. Na srečo sem se nekako pretihotapil do naslednjega nizkega grebena in dobil rešilno dviganje.
Proti domu se je začelo oblačiti s cirusno oblačnostjo, tako da nisem smel izgubljati časa. Na srečo sem dobil še eno v redu dviganje in lahko sem šel v dolet. Danes je bila tanka meja med uspehom in neuspehom, na srečo sem danes imel srečo.

Nataša

Spet doma!

Prenos v živo pa je danes iz mene skoraj naredil živčno razvalino. Borisova hitrost je bila večino časa okoli 45 km/h in se je do konca dvignila le na 50 km/h. Revček, pa saj se bolj plazi kot leti. Danes bo hudo, to je za 20 km/h nižja hitrost od vodilnih. Obenem pa so se začeli še izvenletališki pristanki, iz igre so izpadli 1F, ki je bil včeraj tretji, pa GT, ki je včeraj zmagal. Ko je bilo vse videti dosti brezupno, pa vendarle slišim odrešilni glas na radijski postaji »indiapapafox ten k, direct landing«. Na stezi si ga sploh nisem upala vprašati po brzini, da ne bi še bolj prilivala olja na ogenj. Ko pa je ves vesel in zadovoljen skakal okoli avta in pripenjal letalo na vlečno kljuko, sem le zbrala pogum. Podatek 71 km/h je še mene pognal v delirij. Glede na to, da je včeraj brzina na prenosih v živo štimala v piko, si tudi v najboljšem primeru nisem upala upati na kaj več kot sem videla. Pa je vseeno ratalo. Bravo mi!


Zmagovalec drugega dneva v klubskem razredu, Rus Sergey Serov

na vrh strani

Boris Žorž

Pogled na tekmece od zgoraj

Ponedeljek, 31. 7. 2017
Všeč mi je taka »suha« termika.
Napovedana je bila namreč večinoma suha termika nekje do 1500 m na začetku in 2000 m popoldne, z možnostjo do 1/8 Cu na zahod. Že kmalu pa so se začeli delati oblaki z bazo na okoli 2400 m in razvilo se je res dobro vreme.
Tokrat sem se pred startom v dviganju znašel s Suchanekom in Lešingerjem in odločil sem se, da bom poskusil leteti z njima. Pridružil se je še Kožar in ves let smo odleteli skupaj. Moram omeniti, da je glavnino odletel Tomaš, saj je praviloma prvi odletel naprej, potem pa smo se pridružili še ostali.


Pod oblakov cesto

Kar se naloge tiče, smo sicer startali 200 m pod bazo, ampak izbrali smo bolj desno pot proti prvi točki, tako da smo zelo hitro napredovali. Ves čas smo se držali relativno visoko, tako da ni bilo težav preskočiti kakšno slabše področje. Dviganja sicer niso bila vedno dobra, ampak nikjer nismo izgubljali časa.
Pred drugo točko je bilo vreme nekoliko slabše, na srečo pa smo 8 km pred točko dobili dobro dviganje do 2500 m, ki nam je omogočilo preskok še do naslednje točke in do lepih oblakov. Potrebovali smo še eno dviganje in dolet je bil tu.
Super let po super vremenu, tako kot si lahko samo želiš, visoko in hitro, brez večjih težav.

Nataša

»Suha« termika!

Ker je razpoloženje v ekipi odlično in ker ne vemo, kaj točno vpliva na dobre vibracije in posledično na rezultate, tako tudi v prihodnje ne bomo spreminjali dnevnih opravil in ritualov. Med drugim tako v domeni pilota ostaja jutranje brisanje in čiščenje letala in večerno pomivanje posode


Dolet dveh dvosedov hkrati je vedno zanimiv, posebej, ko je pogled s kontrolnega stolpa. Zrno in sliko dodal Milan Korbar.

na vrh strani

Boris Žorž

Povsod samo modro nebo

Torek, 1. 8. 2017
Spet modro in veter.
Pričakovali smo težek dan, saj naj bi bila suha termika, na začetku do 1500 m, popoldne do 2000 m, ter veter do 45 km/h.
Nisem kaj preveč taktiziral. Dviganja so bila strgana in zelo nas je zanašalo z vetrom, zato sem startal, ko sta to storila Čeha in še nekaj drugih. Malo preveč smo komplicirali in prevečkrat poskušali vrteti, morali bi se bolj peljati. Zaradi letal iz drugih razredov je bilo kar nekaj gneče. V prvem sektorju bi bilo smiselno še malo podaljšati, oziroma, se peljati, dokler ne bi dobili dviganja, pa smo obrnili. V takem vremenu je pač smiselno potovati s skupino, saj sam zelo lahko zgrešiš dviganje in tako sem svoje ideje podredil skupini.
Druga kateta z vetrom je šla sicer v redu, žal pa ni bilo letal, da bi nam pokazala kakšno dviganje, in na začetku drugega sektorja nismo bili prav visoko, naprej pa smo videli več letal, ki so bila nizko in očitno s slabim dviganjem. Po sili razmer smo obrnili, čeprav bi po vseh pravilih morali počakati na dviganje in obrniti na vrhu dviganja.
Posledica tega je bila, da smo bili zelo kmalu nizko in smo z močnim čelnim vetrom vrteli, kar je pač naneslo. V nadaljevanju je šlo bolje, še vedno pa smo za moj okus malo preveč vrteli. Proti sredini sektorja sem končno našel dobro linijo in malo hitreje napredoval v ravnem letu. Sledil je dober dolet, ki je vsaj malo popravil vtis.
Žal je šlo danes kar nekaj stvari narobe. Samo letenje sicer ni bilo slabo, je bilo pa preveč taktičnih napak, ki so zbile hitrost.

na vrh strani

Boris Žorž

Po prehodu fronte je nov dan

Sreda, 2. 8. 2017
Ponoči nas je prešla hladna fronta, zjutraj je bila nad letališčem nevihta. Dopoldne je bilo oblačno, nato pa se je od zahoda hitro jasnilo. Za nalogo smo dobili klasiko med tremi točkami, na zahod.
Po odpenjanju sem imel blazne težave. Sploh nisem uspel dobiti priključka do oblakov in nizko sem presondiral precej doline, med tem, ko sem ostale gledal pod bazo. Malo sem bil že živčen, ker je čas tekel, jaz pa še vedno na pol poti do oblaka. Končno sem dobil v redu priključek, med tem pa so prvi že startali na nalogo. Ko sem uspel priti do baze, sem se prestavil proti startni liniji, kjer je čakala velika skupina. Ker se mi je zdelo, da znamo biti pozni, če se bomo še obotavljali, sem startal, takoj za mano pa še skoraj vsi ostali.
Na začetku mi ni šlo najbolje. Planiral sem z ostalimi, vendar sem počasi ostajal spodaj, pod prvim oblakom 100 m, pod naslednjim 200, nato mi je skupina ušla. Proti prvi točki se je vreme nekoliko poslabšalo, spet se je naredila skupina, in našli smo v redu dviganje.
Nato sem izbral nekaj res dobrih poti pod oblaki in na pol poti do druge točke ujel skupino. Tudi proti tej točki se je vreme malo slabšalo, oblakov je bilo vse manj, jaz pa sem spet pričel rahlo zaostajati. Ko smo spet prileteli do dobrih oblakov, sem najprej našel dobro dviganje, nato pa spet odlično odletel pod oblaki in skupino prehitel.


Gremo domov!

Po točki sem dobil še dviganje dneva, do baze, in previdno sem se odpeljal v dolet. Zadnja točka je bila namreč na hribu za letališčem in če si malo prenizek, bi lahko nasedel. Vse se mi je lepo izšlo.
Z dnevom sem zadovoljen, vmes nekajkrat ni kazalo najbolje, ampak se mi je uspelo »pobrati«.

Nataša

Vaje za raztegovanje

Včeraj zvečer smo ugotovili, kaj je bilo krivo za malo slabši rezultat. Boris je pred štartom pozabil na raztezne vaje. To smo danes nemudoma popravili in glej - rezultat je spet vrhunski. Resnično moraš paziti, da tudi najmanjše podrobnosti ne izpustiš . Tudi s posodo smo se potrudile, da se je jo čez dan nabralo dovolj. Danes je bil kot nekoč Hugo, ki je rekel: »Če me poženeš, bom letel.« Pognali smo ga in je letel, hitro .

na vrh strani

Boris Žorž

Bela zastava, znak Zlinu naj se postavi pred Cirrusa

Četrtek, 3. 8. 2017
Napoved je predvidevala čez dan povečevanje oblačnosti in okoli 16h plohe in nevihte na letališču. Moto dneva: čim prej v zrak, da ne zmanjka vremena. Ko so za pol ure premaknili vzletanje, se je vse skupaj še komaj izhajalo, proti prvi točki dvourne naloge pa so se že videli srednji oblaki. Na srečo se je dalo leteti precej visoko, celo 2500 m, kar je bil ključ do uspeha. Start praktično takoj po odprtju linije in pod popolnoma pokrito nebo. Spodaj so bili neki črni brezoblični kumulusi, ki so pod bazo dali do 1,5 m/s in nekako smo se privlekli do prvega sektorja.


Skupaj gre bolje

Nato nazaj skoraj do letališča na nekaj sonca, in dobimo 2 m/s. Danes se je vreme res hitro spreminjalo in žal sem bil ravno za pol intervala narobe. Ker je naprej izgledalo, da je kumulusna cesta, smo zapustili dviganje, ko je padlo na 1,5 m/s. Seveda je vse skupaj razpadlo, ko smo bili pod njo, tako smo se znašli na pol poti do baze pred drugim sektorjem, ki je izgledal mrtev. Nekaj pilotov je prej povrtelo do baze in ti so na koncu imeli najvišjo hitrost. Jaz sem ga samo dotaknil in odletel nazaj proti letališču pod edini lep oblak.


Spet sam

Res sem dobil 2,5 m/s do 2500 m to pa je pomenilo, da imam komaj dolet v zadnji sektor in domov. Šlo je kot po olju, nobenega dviganja. Obrnem kolikor daleč še upam in se odpeljem nazaj. Vmes vidim J7, ki je nekaj vrtel, in dodam 100m za bolj varen dolet.


Mavrica na obzorju

Kmalu po pristanku se je ulilo, nevihta je bila ravno nad letališčem. Ne bi verjel, da se v takem vremenu da leteti in celo odleteti nalogo. Skupina je bila skoraj nujna.

Nataša

Voda, sama voda vsepovsod

Zelo živčno spremljanje letenja na zemlji smo danes preživeli. Pred vzletanjem in po pristanku pa sta vsaj dve pesmi postali stalnica, in to sta »Ni panike« in »Never give up«. In tako bo tudi jutri. Never give up!

na vrh strani

Boris Žorž

priznanje Borisu za drugo mesto - srebrna medalja

Petek, 4. 8. 2017
Dan je odpovedan.


Sprostitev s tekmeci v bazenu

Tekma je končana.


To je to! drugo mesto in srebro ob odpovedani tekmovalni nalogi

IMAMO SREBRNO MEDALJO!

na vrh strani