|
Ob rob drugi jadralski tekmi za konec tedna bi dodal nekaj utrinkov, ki se morda komu zdijo nepomembni. Trije temelji dvodnevne tekme v Slovenj Gradcu so bili Darko Gagula, človek, ki je vodil bife v gozdu, in je namenil dobremu počutju vseh udeležencev najbrž več časa kot kdorkoli drug. Da bi vse bilo vse tudi glasbeno obarvano, je povabil v Slovenj Gradec še prijatelja DJ-ja Grego (Badža). Darko spada v veliko slovenjegraško ekipo jadralnih navdušencev, ki so tekmovanje izvrstno izpeljali, predvsem pa so sklenili, da bo to jadralsko srečanje odslej tradicionalno.
Izstopajoči mož druženja je bil Mario, ikona med pomočniki, ki ga je na tekmo povabil Aleš Krusič. Do konca je vztrajal na prizorišču, potem pa je sedel na kolo in se odpeljal domov – v Miklavž na Dravskem polju. Tako je mladi idealist in sanjač končal svojo pomočniško pot, saj se bo zaposlil, to pa zanj pomeni slovo od prisotnosti na jadralnih tekmovanjih, Za jadralno letenje je to zagotovo izguba, saj je bil pripravljen za majhen honorar pomagati tekmovalcem, predvsem pa je ob svojem delu širil optimizem in pozitivne valove.
Tretji razmislek pa je namenjen vremenskim razmeram drugega dne, s plohami, posejanimi v tekmovalnem območju, tako, da bi tekmovalno nalogo lahko imenovali »odprava nemogoče.« Bil sem med »zajci«, ki pač niso tvegali morebitnega pristanka zunaj letališča, ob slabi vidljivosti, v dežju itd. Občudujem pilote, ki so šli na pot in pristali v Celju. Obilica nelagodja je plavala po zraku že pred štartom in, če ne bi bilo flarma, letenje ne bi bilo posebno zdravo. Jadralski modreci so se umaknili v samoto in varno čakali na odprtje linije. Takšna so pač jadralska tekmovanja in tu komentar ni potreben, saj vsak pilot sam odloča, kaj bo storil. Medo je po pristanku dejal, da to ni nič posebnega, ker je bilo v Nitri tako skoraj vsak dan. Karel Čeč, preudaren človeka, pa pravi: »Najlepše je, če lahko zvečer vse pospravimo in se poslovimo v prijetnem ozračju.« Jadralci v Slovenj Gradcu so se drugi dan v večini odpeljali v dež. To je vsekakor znamenje, da je v naših jadralcih nakopičenega več tekmovalnega naboja, kot si mislimo? No, predvsem pa je bil to dan, ki je vsakomur nekaj dodal k izkušnjam. To pa je tudi namen teh tekmovanj, ki so v slovenskem jadralnem letenju nekaj novega in bodo zagotovo pripomogla k večji kakovosti jadranja.
K prijetnemu bivanju so pripomogli mnogi sponzorji. »Celjani smo imeli za svojo tekmo sestanek, sklenili smo, da se pokažemo kot klub prijaznih ljudi,« je dejal Erazem Polutnik, in še dodal, «ampak po tem, kar smo doživeli v Slovenj Gradcu, se bomo morali sestati še enkrat.« Sicer pa je Erazem Polutnik prejel grafiko Franceta Slane kot najuspešnejši jadralec 18-metrskega razreda – darilo ekipe Opensoaringa. FIM-team je poskrbel za pokale, mnogi drugi pa še za marsikaj drugega.
|
|
|
