aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Z izkušnjami - do novih izzivov
(OPENSOARING, 6. Septembra 2012, foto: Boštjan Pristavec, zapisal Niko Slana)

Z Boštjanom je letel Mister Kanister

Boštjan Pristavec je na svetovnem prvenstvu v odprtem razredu v Uvaldeju (ZDA, Texas, 2012) pristal na 20. mestu. Za zmagovalcem Francozom Laurentom Aboulinom je v trinajstih tekmovalnih dneh zaostal 2.026 točk.

Deseti dan – odkril računalniško napako
Zanj je bil usoden 10. dan, pa ne zaradi  slabega letenja, pač pa napake v navigacijski pripravi, oziroma nesporazuma pri dogovarjanju, kdo bo opravil ta, sicer rutinski poseg v informacijsko bazo navigacijskega inštrumenta. »Da ne bo pomote, kriv sem sam,« pravi, a nato natančno razloži, kaj vse je povzročilo, da je stopil v prazno. »Prosim, da ne pišeš podrobnosti, ker nikogar ne obdolžujem,« je dejal in še pojasnil manj pomembno ozadje, »z neustreznim programom zračnega prostora sem letel kar devet dni, a tega nisem vedel. Prepovedanemu področju sem se približal zavestno, po mojih podatkih sem bil oddaljen 200 m, v resnici pa sem v prepovedano območje segel že 500 m. Dolgo sem razmišljal, kaj se mi je zgodilo, in šele čez čas sem sestavil podobo svoje napake,« je razložil.

Boštjan napake zagotovo ne bi naredil, če bi se vsega, tudi vnosa nove verzije zračnega prostora v računalnik, lotil sam. Napaka ga je v končni uvrstitvi stala od sedem do deset mest in znova se je potrdil pregovor, ki pravi, da je treba v letalstvu vselej pričakovati kaj nepričakovanega. A saj vemo, kakšno je življenje pri temperaturah prek 40 stopinj Celzija. »Zgodaj zjutraj smo pripravili letalo, seveda s pomočjo mojega ameriškega in nemškega kolega, potem pa smo se skrili v kakšen klimatiziran prostor. V zraku je bilo malo bolje, vendar se do višine tisoč metrov ni kaj prida shladilo. Včasih sem bil v letalu premočen do kože. Nekoliko me je rešil avstrijski kolega z brezrokavnikom, ki si ga namočil v vodo, tako da je hladil z izparevanjem.«

Olajšanje - ob sončnem zahodu

Z Boštjanom sva se pogovarjala nekaj dni  po tem, ko je odposlal svoje veliko letalo s tekmovalno oznako 7 v Namibijo. Njegovo razpoloženje bi lahko opisal kot nekaj med jezo, zapiranjem v kletko svojih občutij, v kateri ni veliko prostora za javnost. Še zmeraj je v sebi mlel ameriške dogodke. Najbrž se je spomnil mnogih svojih nastopov na svetovnih prvenstvih, ko je dejal, da mu že preseda, da po tekmovanjih vselej išče izgovore. A v isti sapi je dejal, da že komaj čaka letenja v Namibiji, pa evropskega  prvenstva 2013 v Franciji in svetovnega prvenstva leta 2014 v Lesznem na Poljskem, kjer je že tekmoval.

Zahvala ameriškemu prijatelju Woodyju
»Predvsem pa mi je bilo v Uvaldeju zelo zanimivo leteti in zanima me, kaj bom od letošnjih izkušenj uspel izkoristiti na prihodnjih tekmovanjih. Veliko sem se naučil. Zadovoljen sem, da sem izkoristil to možnost, seveda se moram za mnoge stvari zahvaliti svojemu prijatelju Woodyju iz ZDA, ki ga srečam sicer enkrat na leto v Namibiji in se z njim dobro razumem. Veliko stvari bi lahko naštel, od tega, da mi je posodil svoje enako letalo, kot ga letim v Sloveniji in še veliko drugih stvari mi je organiziral. Letalo je pripeljal na prizorišče in ga tudi odpeljal, bil je del zemeljske ekipe. Včasih je tudi sam tekmoval, tako da ga je veselilo, da je lahko sodeloval na velikem tekmovanju. Ne čudim se, da se nihče od slovenskih jadralcev ni niti poskušal udeležiti svetovnega prvenstva, saj bi ga takšna odprava, če bi moral vse plačati, stala izjemno veliko. Če bi moral v ZDA odpeljati svoje letalo, ali če bi si moral letalo tam sposoditi, tudi mene ne bilo poleg.

Nekaj utrinkov
Ko Boštjan govori o novih spoznanjih, ne gre za niz jasno opredeljenih ravnanj, ki naj bi v vsakem primeru omogočala uspeh. »Predvsem sem se zavedel, da sem po svojem jadralskem značaju individualist, da skoraj nikoli ne letim v paru ali v skupini. Ta delček jadralskih izkušenj mi nekako manjka. Raje imam samostojne akcije, a včasih je tako, da pač ne gre brez letenja v skupini. Ko sem letel v rep enemu od Američanov, upajoč, da je poznavalec vremena, me je motilo, da sem se moral podrediti njegovemu slogu letenja, ki mi ni bil všeč,« je začel in nadaljeval s podrobnostmi, ki se nanašajo predvsem na teksaško vreme, kjer je treba leteti v zgornji tretjini termičnega dviganja in pri katerem je na tekmovanju treba uporabiti vse svoje znanje in intuicijo. Prvi tekmovalni dan je pristal na 7. mestu, nekaj jadralcev pa je prižgalo pomožne motorje, a že naslednja disciplina ga je ozemljila, ker je pač pri nekem pobiranju porabil preveč časa. Zmagovalec je nalogo opravil 20 km/h hitreje, a še zmeraj je dobil 716 točk. A zapeljati v prepovedano območje in končati nalogo s samo 18 točkami je bila katastrofa za končno uvrstitev. Dvakrat je bil, pred odhodom na disciplino, med jadralci, ki so uspešno našli pot do valovnega dviganja in odšli prek tekmovalne črte z lepo zalogo višine. »Ja, konkurenca na letošnjem svetovnem prvenstvu je bila izjemna, pa saj to pove, da so bili zaostanki za dnevnimi zmagovalci zelo mali. Prava umetnost je bila, kako se lotiti tekmovalne discipline, kdaj slediti skupini in kdaj oditi po svoje. Prostora za svobodno odločanje je bilo malo in vsaka napaka se je takoj poznala. Vsaka dodatna izgubljena minutka se je pri teh hitrostih zelo poznala, ampak včasih tudi ni bilo druge izbire.«

»Ja, svetovno prvenstvo v Texasu je bilo naporno, po pristanku so bili tekmovalci po večini kaj hitro v postelji. Zjutraj, še preden je sonce pokazalo svojo moč, smo pripravili letala. Sam sem šel občasno zjutraj, še v temi, teči od motela do letališča, tako da sem se vsaj malo razgibal, kar mi je pomagalo vzdrževati kondicijo za lažje premagovanje letov v veliki vročini. Včasih sem tudi pomislil, če še imam voljo za nekaj vrstic za dnevnik na Opensoaringu, a ker sem začel pisati sem tudi nadaljeval. Nekajkrat sem se moral prisiliti, vedel sem, da če bi ga enkrat izpustil, bi se težko spet spravil k pisanju,« opisuje življenje v Uvaldeju.

Poljakom – pokal narodov

Prvič dnevnik tekmovalca s SP
Na http://forum.opensoaring.com/viewtopic.php?f=5&t=223 ste lahko brali Boštjanov dnevnik na OS, bil je tudi nekaj posebnega, saj doslej kaj takega ni uspelo še nikomur, vsaj na spletni strani Opensoaringa. Nekaj pomočnikov je doslej že pisalo za klubske spletne strani, a s tako velikega tekmovanja takega sodelovanja še ni bilo. Za trud se mu še enkrat zahvaljujemo v imenu ekipe Opensoaringa.

Razlike so bile majhne
Naj še enkrat ponovimo Boštjanove uvrstitve, hitrosti in točke, v primerjavi z zmagovalci posameznega tekmovalnega dne. Predvsem za to, da pokažemo, kako majhne so bile razlike med najboljšimi.

PRVI DAN    -  7. mesto / 139,1 km/h-123,1 km/h/ 1000-920 točk,  
DRUGI DAN – 25. mesto / 147,4-126,5/ 1000-716,
TRETJI DAN -  17. mesto / 154,2- 141,4/ 1000-816,
ČETRTI DAN -  20. mesto / 152,3-141,8/ 1000-862,    
PETI DAN – 5. mesto / 159,2-152,8 / 1000-919,
ŠESTI DAN – 10. mesto / 135,3 – 131,1 / 1000-960,
SEDMI DAN – 12. mesto / 161 – 154,3 / 1000-917,
OSMI DAN – 16. mesto / 155,1-142,4 / 854-714,
DEVETI DAN – 20. mesto / 157 – 143,6 / 1000-835,
DESETI DAN – 25. mesto /1000-18,
ENAJSTI DAN – 17. mesto / 142,5 – 129,8 / 1000-828,
DVANAJSTI DAN- 13. mesto / 157,5- 149,2 / 1000-895,
TRINAJSTI DAN – 7. mesto / 146,6 – 138,6 / 739-658. 

Poljakom - pokal narodov
Glede končnih razpletov pri vrhu, tako ekipno kot posamezno, so Poljaki potrdili sloves najboljše ekipe in tudi posamezno so bili najuspešnejši. Zmagali so v ekipni razvrstitvi, osvojili so pokal narodov, kjer šteje vsota točk dveh najbolje uvrščenih pilotov,  kot tudi v 15-metrskem razredu z Sebastjanom Kawo (diana 2) ter v 18-metrskem razredu z Nieradko Zbigniewom (ASG 29-18). Končno podobo poljske uspešnosti je z drugim mestom v 18-metrskem razredu olepšal še Wojcik Lukasz (ASG 29-18).

Od drugih največjih in najbolje organiziranih reprezentanc je treba omeniti Francoze, z Laurentom Aboulinom, svetovnim prvakom v odprtem razredu (quintus) ter Nemce z dvema drugima mestoma Mathiasa Sturma (ASW27) v 15-metrskem razredu in Michaela Sommerja (EB29) v odprtem razredu.

Daleč za pričakovanji so zaostali domačini, saj je bil najboljši dosežek 7. mesto Dicka Buttlerja (concordia) v odprtem razredu, medtem ko so bili v ostalih dveh razredih uvrščeni za 25. mestom. Od novih imen je s 3. mestom v 15-metrskem razredu presenetil mladi Čeh Radek Krejcirik (ventus 2ax).

Zmagovalci vseh treh razredov