aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Vikend tekmovanje na Koroškem – Bugijev memorial
(OPENSOARING,  25. junija 2012, besedilo Aleš Fink, fotografije Vesna Jurjec)

Po dinamičnem zadnjem tednu priprav na vikend tekmovanje smo v Slovenj  Gradcu z zanimanjem spremljali vremensko napoved za predvidene tekmovalne dni. V sredo se nam je že delno odvalil kamen od srca, saj je po nekaj tednih nestalnega vremena kazalo, da se bo izboljšanje zgodilo že v četrtek in bo trajalo dlje časa. Tako je celotna ekipa KAS še bolj zavihala rokave in do četrtka popoldne pripravila vse za nemoten začetek tekmovanja.  Proti večeru so prispeli prvi tekmovalci, zato je takrat naš »glavni štab« v gozdu, z Darkom na čelu, že ponujal glasbo in okrepčilne pijače.

Prvi tekmovalni dan (15. junij)

Jutro na letališču se je začelo  prijetno, saj je očiščeno nebo  naznanjalo  lep jadralni dan. Obetal se je neokrnjen letalski vikend, zato so tekmovalci prihajali s širokimi nasmehi in polni pričakovanj.  Vsaj po vremenski napovedi sodeč. Medtem ko so tekmovalci sestavljali svoja jadralna letala, smo se organizatorji trudili s pripravo prvega posveta za pilote, ki se je začel ob 10. uri. Določena je bila 3,5 ure dolga naloga AAT, ki je omogočala let od 185,6 do 428,5 km med točkami Korensko sedlo, Rogla in  Radar. Pri oblikovanju naloge smo morali upoštevati omejitve v slovenskem zračnem prostoru, saj je nad velikim delom države potekala vojaška vaja. Po odzivih v dvorani so bili tekmovalci z nalogo zadovoljni.  Nato smo se, po posvetu, odpravili k svojim jadralnim letalom in jih odpeljali na štart, kjer so počakala do vzleta - potekal je brez zapletov proti Pohorju.

Izkazalo se je, da je bila  disciplina, glede na razmere, primerno izbrana, najhitrejši so izkoristili tudi južni veter na pobočjih proti zahodni točki in tako dosegli zavidljive hitrosti. Nalogo je obletelo deset tekmovalcev, drugim je po večini zmanjkalo višine za dotik zadnjega sektorja ali pa za let do doma. Zmagovalec dneva je bil Boris Žorž.

Kot zanimivost lahko povemo, da je edini zunajletališki pristanek naredila sonda Koroškega aerokluba z blanikom, pristala je približno 3 km severno od letališča, na lep travnik ob griču z imenom Homec. Zemeljska ekipa je tako imela malo več dela, kot je bilo predvideno, predvsem je bila ekipa na travniku številnejša, saj so vsi, ki so čakali za morebitno pomoč, potem družno razstavljali blanika. Do večera sta bila tako pilot kot jadralno letalo varno na letališču. Darkova ekipa je v gozdu pripravila izvrsten bosanski lonec. Malokdo je pojedel samo eno porcijo … Ekipa v gozdu je poskrbela tudi za uspešno anti-dehidracijo …

Drugi tekmovalni dan (16. junij)
Skušali smo odpraviti nekaj manjših napak prvega dne in pri tem opazili, da je med udeleženci odlično razpoloženje. Letališče je zaživelo, veseli obrazi, smeh in pričakovanje sta nakazovali nov jadralni dan. Kaj bi si še lahko želeli?

Vremenska napoved je bila za odtenek slabša. Napovedana je bila suha termika s slabimi lokalnimi vetrovi. Odločitev izbora naloge je prinesla podobno nalogo AAT med točkami Korensko sedlo, Celje in Radar, ki je omogočala lete med 171,9  in 467,7 kilometrov. Na posvetu pilotov nas je nagovoril predsednik Academie Navalis, ki je poskrbela za glavno nagrado. Vsem tekmovalcem je zaželel  varno letenje in obilo užitkov. Vzlet je bil predviden ob 12. uri.  Jan Vaupot, vodja tekmovanja, je tekmovalcem izrekel tudi nekaj opozoril glede tekmovalnega prostora ter tako postavil norme za drugi tekmovalni dan.

Na pragu steze 14 je čakanje na vzlet dobilo malenkost drugačen utrip, saj je v neposredni bližini steze potekalo državno prvenstvo v motokrosu.  Dva športa, ki nimata nič skupnega, sta si delila skoraj isti del prostora ob gozdu. Če je jadranje tihi šport višin, je motokros njegovo nasprotje. Ni se nam bilo treba bati, da bi vzlet zmotila divjad.
Ko smo opazovali nebo in razvoj vremena, nam je postajalo vedno bolj jasno, da bo glavna disciplina tistega dne zapustiti Pohorje dovolj visoko in prijadrati na drugo stran doline ter ujeti priključek na termiko. To se je kasneje  izkazalo tudi v praksi. Nalogo je ta dan opravilo osem tekmovalcev. Hitrosti so bile nekoliko manjše kot prvi dan. Drugim je po večini znova zmanjkalo višine za dotik zadnjega sektorja in za let do doma. Tako kot prvi dan je suvereno zmagal Boris Žorž.

Darkova ekipa je za ta dan pripravila klasični piknik z različnimi vrstami mesa in specialitet z žara. Vrsta pred žarom ni pojenjala do poznih večernih ur. Ta večer nam je glasbo predvajal DJ Baggia. Za raznovrstnost glasbe je, s prijetnimi vložki, poskrbel  jazzovski orkester Glenna Millerja, ki je še posebno primerna za letališče. Darko si je ta večer pridobil naziv »Kralj žara«. Povsem upravičeno!

Ob sončnem zahodu nas je z obiskom počastil Boštjan Pristavec, ki je po preletenem 900 km alpskem trikotniku in vmesnem pristanku v Lescah, pristal še enkrat, tokrat v Slovenj Gradcu. Ob pogledu na EB 28 ob preletu letališča, v soju sončnega zahoda, smo bili navdušeni. Razpon in oblika kril sta malokoga pustila ravnodušnega. Za konec dneva - pika na i.

Tretji tekmovalni dan (17. junij)
Ob prihodu na letališče je glasba iz gozda že naznanjala, da gozdni bar že deluje, kar je bilo prvi trenutek skoraj neverjetno, saj je obratoval do poznih nočnih ur. Vrvež na letališču se je do posveta pilotov spet stopnjeval. Tokrat je bilo veliko več obiskovalcev, ki so nedeljo izkoristili za izlet na letališče.

Vremenska napoved je bila  dobra in zato smo se odločili za tri urno nalogo AAT, ki je omogočala lete med 160 in 523,6 kilometrov. Naloga je potekala med točkami Korensko sedlo, Smrekovec, Radar in predor Žiče, kar je pilotom dajalo še malo več manevrskega prostora za doseganje dobrih hitrosti.

Sledil je odhod na start na pragu steze 32. Posebne pozornosti je bila tokrat deležna posadka EB 28. Boštjan Pristavec je na let tretjega tekmovalnega dne povabil Avgusta Mithansa – Gustlna, ki se je seveda takoj odzval. Priprave na njun vzlet je na stezi radovedno spremljala velika množica ljudi in tako je Igor, vodja letenja, ugotovil, da ju je prišlo pospremit verjetno več ljudi, kot g. Lenarčiča na pot okoli sveta. Smeh še dolgo ni pojenjal.

Vzletanja so se začela ob 12. uri. Prve »fece« na Pohorju so naznanjale boljše vreme kot drugi tekmovalni dan. Dviganja so bila višja kot je bila vertikalna omejitev tekmovalnega prostora, zato so morali biti tekmovalci pred startom discipline zelo pazljivi tudi na to omejitev.
Nalogo so ta dan obleteli vsi tekmovalci. Zmagal je  Boris Žorž in s tremi zaporednimi zmagami osvojil vse možne točke. Jan je na koncu objavil uradne izide, sledila je podelitev nagrad  najboljšim petim tekmovalcem in skupinski posnetek pred hangarjem. Preživeli smo tri čudovite jadralne dneve.  Vreme je čudovito sodelovalo, predvsem pa je preseglo naša pričakovanja. Vidimo se prihodnje leto!

Pomembni, a pogosto spregledani del tekmovanja
Kot avtor zapisa se moram navezati tudi na večkrat spregledani del letalskih tekmovanj in prireditev. Ta del, ki je v bistvu najpomembnejši, se nanaša na zemeljsko ekipo Koroškega aerokluba. To je približno dvajset članov, ki so za to tekmovanje prostovoljno žrtvovali svoj prosti čas, denar in solidarno delali. Tako so se za tri  dni  obudile, žal, skoraj preživete vrednote medklubskega druženja z enako mislečimi letalci. To so vrednote, ki jih naš trenutni družbeni sistem zmeraj bolj odriva, saj so v nasprotju z racionalnostjo in nenehnim pehanjem za dobičkom. Na koncu koncev - kdo je še danes pripravljen vzeti dopust in trošiti svoj denar, da lahko dela na letališču? Malo je takšnih ljudi, a nas vse bogatijo s pozitivno energijo. Morda je, glede na položaj, v katerem so se znašli aeroklubi v Sloveniji in posledično naš jadralni šport, ob vedno večjih zahtevah in omejitvah z vseh strani, to prijem, ki bo omogočil boljšo prihodnost našemu športu. Če bi Bugi vedel, da smo ta mali tridnevni praznik jadralnega letenja in dobre volje posvetili njemu, bi se mu zagotovo smejalo do ušes in še čez.