Jamie Oliver komentira GP v Franciji
(OPENSOARING, 7. junija 2016, besedilo Niko Slana, foto GP Rennes, uredil Milan Korbar)
Kvalifikacijsko tekmovanje, za udeležbo na sedmem finalu VN (GP), ki se odvija v Rennesu v Franciji, je zagotovo zanimivo za razvoj jadralnega letenje, saj vremenske razmere, kot vidimo, sploh niso več pomembne. Če so tekmovalci v Franciji prve tri dni čemeli na tleh in uživali v kulinariki in enologiji dežele, v prestolnici katere se trenutno borijo z neoliberalizmom, pa so v naslednjih dveh dneh stopili korak naprej. Četrti in peti tekmovalni dan so tekmovalce spustili z vajeti, na cilj pa so prišli samo štirje in dan kasneje pet tekmovalcev. Šesti in sedmi dan so se vrhunski piloti plazili po deželi tako nizko, da so se za njimi ozirali še ptiči.
Morda bi lahko dejali, da bo rod jadralcev, ki bo nastopil na kvalifikacijah, denimo, s številko 42 (Štoparski vodnik po Galaksiji), v veliko slabših razmerah brez težav opravili naloge. Ne vem, s kakšnimi pripomočki in kaj se bo skrivalo v LX 9000 na neko potenco. Vprašanje je samo še, če bodo takrat sploh lahko kje pristali, kajti kapital bo zahteval obdelana polja do roba vsake ceste. Jadralce bodo reševala polja, na katerih bodo gojili jagode. Mljask … Erazmu Polutniku, ki na svojem FB zatrjuje, če smo prav razumeli, da imajo svojo šefico kulinarike (in to sredi Francije ???), čestitamo, da mu je vendarle uspelo ujeti eno točko.
Drugi tekmovalni dan »Teren v okolici Vareseja mi je bil doslej neznan. Zato je najboljša taktika slediti domačinom, biti nekoliko višje in jih na koncu prehiteti. Drugi tekmovalni dan letimo proti Bolzanu, z obratno točko Brunate, celotna naloga je dolga 399 km. Oddaljenejši konec naloge deloma že poznam, tako da bo lažje,« je razmišljal slabo uro pred vzletom. A se je vreme kmalu poslabšalo, nalogo so skrajšali, odlagali so vzlet, a so mnogi, kljub temu, raje odnehali.