Dnevna zmaga za Boštjana
(OPENSOARING, 21. maja 2016, besedilo Niko Slana, uredil Milan Korbar)
Da Boštjanu ne bi bilo treba čakati do naslednjega kvalifikacijskega tekmovanja za VN Niederöblarnu, je zmagal v eni od disciplin (zadnji) kar v Vareseju, skupno pa je pristal na 5. mestu.
Zgodilo se je tako, kot je napovedoval že dan prej, čeprav njegove napovedi nismo zapisali. »Če boš tretji, bo tudi v redu,« smo mu dejali, v mislih pa smo imeli tisto napoved, da bo do konca tekmovanja osvojil vsaj deset točk. Tokrat jih je dobil enajst, skupno pa jih je zbral 26, tako da mu gredo vse čestitke. Tudi to je dosežek za zgodovino slovenskega jadralnega letenja, saj je dnevno zmago na kvalifikacijah VN doslej dosegel samo Luka Žnidaršič in sicer leta 2014 (19. junija), prav tako v Vareseju.
V Niederöblarnu bo imel Boštjan, tako menimo, še višje cilje, morda celo po Marjanu Dolničarju – torej uvrstitev na finale v Južno Afriko. Ampak, ne prehitevajmo. To se pri letalstvo in tudi pri jadralnem letenju nikoli ne obrestuje.
Luka Žnidaršič zadnji dan ni ujel nobene točke, sicer pa je njegova skupna uvrstitev solidno 9. mesto. Tudi Luka bo nastopil na naslednjih kvalifikacijah v Avstriji.
Boštjanu še petnajsta točka v Vareseju
(OPENSOARING, 20. maja 2016, besedilo Niko Slana, fotografije Boštjan Pristavec, uredil Milan Korbar)
Ko si ljubiteljski jadralec ogleduje peto nalogo na kvalifikacijskem tekmovanju za VN - bila je razgibana, s petimi obratnimi točkami in vselej z razgledom na romantična jezera, seveda če si iz neke druge zgodbe, si povprečen jadralec ne more niti približno ustvariti predstave, kje so se podili tekmovalci. Luka by FES (LZ) je na nekem prelazu z metodo globoke introspekcije (pogled vase) ugotovil, da ne bo tvegal preskoka, kljub priponi FES na svojem ventusu. Raje se je obrnil proti domu. Boštjan se je na cilju kot otrok razveselil, da je vendarle ujel zadnjo točko, ki je bila namenjena seštevanju v prid skupnega dosežka za jadralca, ki se je danes uvrstil na deveto mesto.
Zemljevid tudi ne pričara pravih razsežnosti naloge. Sto dvanajst kilometrov v ravni črti je izjemno veliko, pa čeprav je Boštjan teren okoli doline Valteline prejadral že velikokrat. Tudi prelaz Maloja, nedaleč od doline Engadina, mu ni bil neznan. Ampak, doslej si je vselej sam izbral dan, in vreme in če mu ni kaj dišalo, se je obrnil. Tokrat pa je moral prileteti do točke, ki sploh omogoča nadaljevanje tekmovalnega leta. In če jadralec leti s kakšnim pomembnim vprašanjem v zavesti, ki se nanaša na odzivnost vremena, pač ne more leteti suvereno. »Vreme je bilo dokaj stabilno, nisem vedel, kaj lahko pričakujem od inverzije. Ja, danes bila je zelo zapletena naloga. Zaostal sem za Italijani. Ko se ti kaj takega zgodi, je treba najti neko drugo pot. A to drugo pot bi najbrž uporabili tudi domačini, če bi bila kaj vredna. Na koncu sem zapeljal v neko dolino, dolgo deset kilometrov. Dviganja nisem ujel in treba se je bilo vrniti po isti poti. Vmes sem si ogledoval čudovite počitniške hišice in se dvigal s hitrostjo 0,2 m/s,« pripoveduje Boštjan in dodaja: »Verjamem, da sem se iz tega tekmovanja nekaj naučil. Če je to cena za nova spoznanja in uspešnejše nastope v prihodnje, tudi prav.«
Jutri (sobota, 21. maja) bo na sporedu zadnji tekmovalni dan. Boštjan zagotavlja, da na tem tekmovanju še zmeraj leti z velikim veseljem. Torej je v pričakovanju novega, ki bo že prihodnji mesec.
Nove točke za LZ in EJ
(OPENSOARING, 18. maja 2016, besedilo Niko Slana, fotografije Boštjan Pristavec, uredil Milan Korbar)
Četrti dan kvalifikacijskega tekmovanja za VN 2016 v Vareseju sta bila znova oba naša jadralca uspešna – Luka Žnidaršič (AK Postojna) je ciljno linijo preletel kot peti (5 točk), Boštjan Pristavec (AK ALC Lesce) pa kot sedmi (3 točke), tako da si zdaj v skupnem seštevku deli 6. mesto z Britancem Russellom Cheethamom, ki leti z enakim jadralnim letalom kot Boštjan. Žnidaršič je v skupni razvrstitvi osmi. Vodilni Peter Hartmann (A), ki sicer živi v Milanu in je član domačega kluba, ima že veliko zalogo točk (34), Boštjan in Russell pa si delita mesto s 14 točkami.
Čeprav sta bila oba slovenska jadralca solidna, pa tekmovalca na svoj nastop gledata bolj kritično. »V kratki disciplini, dolgi komaj 131 km, je samo ena slaba poteza dovolj, da še pred pristankom ugotoviš, kje je bila napaka. Pred prvo obratno točko bi se moral dvigniti še 200 metrov, vse do baze oblaka, a nisem bil prepričan, da to lahko naredim zaradi omejitve s kontroliranim zračnim prostorom nad seboj. Sicer pa smo bili jadralci tesno skupaj, bližina pa se je poznala v dviganjih, ko sem imel že naslednji trenutek, ko sem našel dobro dviganje, koga za vratom,« se je zadnjega nastopa spominjal Boštjan, ko je bila razlika v hitrosti med prvih in sedmim mestom komaj 3 km/h.
Boštjan še zmeraj raziskuje letalne lastnosti JS1/18. »Tokrat sem natočil v rep nekoliko manj vode in letalo se je v kroženju obnašalo veliko bolj prijazno, kljub vsemu pa ni bilo nič manj prodorno, čeprav je na težišču opazna vsaka najmanjša sprememba. Uravnoteženje letala pač zahteva nekaj več letenja. Upam, da bom do naslednjega tekmovanja v Avstriji te malenkosti že osvojil. Z zanimanjem pričakujem naslednjo tekmo za VN v Niederöblarnu, tudi zato, ker teren okoli tega letališča poznam veliko bolje.«
Tretji tekmovalni dan VN – točke za LZ in BP
(OPENSOARING, 17. maja 2016, besedilo Niko Slana, fotografije Boštjan Pristavec, uredil Milan Korbar)
Za oba slovenska jadralca Luko Žnidaršiča in Boštjana Pristavca je bil tretji tekmovalni dan kar uspešen. Skupaj sta zbrala pet točk – Luka 3 in Boštjan 2. V skupnem seštevku je Leščan (BP) šesti, Postojnčan (LZ) pa deseti. Do konca kvalifikacijskega tekmovanja za VN (GP) so še štirje tekmovalni dnevi, vodilni Peter Hartman (A, 24 točk), Mike Young (VB, 19) in Giorgio Galetto (It,18) imajo za naša jadralca skoraj neulovljivo prednost. A nikoli se ne ve in tako ostaja še zmeraj odprto vprašanje Marjana Dolničarja, ki je na forumu Opensoaringa stavil, da bomo v Vareseju dobili enega finalista VN (GP).
Zanimivo je, da organizatorji dolgo niso objavili dnevnih izidov. Baje je tudi eden od domačih favoritov zgrešil 500 m široka ciljna vrata za 15 metrov in tekmovalna komisija si je kakšno uro ogledovala njegov elektronski zapis leta. Ko so se na Soaringspotu pojavili dnevni izidi nam, ki ne vemo, kdo je bil omenjeni pilot, še zmeraj ne vemo ali so mu prilepili kazenske sekunde ali ne. Skratka, tudi v jadralnem letenju kjer ima tekmovalna komisija na voljo natančne pripomočke za določanje položaja letala, lahko sklepamo, da obstaja prednost domačega terena tudi pri jadralnem letenju. Še posebno in brez dvomov pri poznavanju tekmovalnega poligona. Boštjan je v šali še pristavil, da bi morala biti tekmovalna disciplina polovico krajša, kajti na polovici poti sta bila z Luko še povsem spredaj.
Ob lanskoletnem finalu GP v Vareseju smo se na Opensoaringu poigravali s predpostavko, da imajo absolutno prednost domači jadralci, pa čeprav se je kasneje izkazalo, da ta trditev ni povsem na mestu. Deloma pa vendarle drži. Danes (17. maja), po tretjem tekmovalnem dnevu, je bil Boštjan zelo sproščen: »Jadranje je tukaj slikovito, vendar imajo vsi, ki pridejo prvič, občutek utesnjenosti, tudi zato, ker terenov za pristanek zunaj letališča skoraj ni. Vendar se vračamo na letališče s precejšnje višine in dejstvo, da zunaj ni mogoče pristajat, na koncu sploh ne moti. Z Luko uživava, predvsem pa sem prepričan, da bom na prihodnjem tekmovanju v Vareseju tudi sam letel bolj na pamet, tako kot domačini, ki natančno vedo, kje bodo naleteli na dviganje. Tako kot Leščani vemo, tudi precej daleč od letališča, kje so dviganja,« je povedal Boštjan in še slikovito zabelil svojo pripoved: »Z Luko sva sklenila, da do konca tekmovanja zbereva vsak še po deset točk, pospraviva in greva domov.« Lepo.
Za Boštjana Pristavca na kvalifikacijskem tekmovanju za VN v Vareseju prvi dan 8 točk in 2. mesto ter dan kasneje 7. mesto in 1 točka.
Boštjan prvič za VN Boštjan je trenutno zamenjal svoj pogled na jadralno letenje, saj je tokrat prvič v ospredju njegovih tekmovalnih prizadevanj kvalifikacijski nastop za VN (GP- Grand Prix). To pomeni dvoje – zamenjavo letala, presedel je v enosedežnega JS1/18 z oznako EJ in se prilagodil novemu pravilu – biti za lisičji rep pred konkurenti. V svojem prvem nastopu so mu organizatorji sicer grozili z diskvalifikacijo, na koncu pa ga je Aldo Cernezzi, vodja tekmovanja in človek slovenskih korenin, s katerim smo se srečali v Livnem, potrepljal po ramenu, in si najbrž mislil: »Scusate, amico,« in mu na zmagovalnem odru namenili priznanje za 2. mesto. Za domačinom Giorgom Galettom in pred tretjeuvrščenim Avstrijcem Petrom Hartmannom.
Za trening – pristanek v Švici
Boštjanovo sposojeno letalo je, kot zatrjuje, super: »Ne bi rad pretiraval, a JS1/18 je zagotovo enakovreden kateremu koli letalu,« je dejal in še dodal, da je bil tekmovalni let v Vareseju šele njegov tretji z JS1/18. Južnoafriško orhidejo je prvič preizkusil v premoru LX pokala na Madžarskem, drugi let pa je naredil že v okviru ogrevanja za tekmovanje v Vareseju. »Bil sem nizek, želel sem vžgati motor, a nisem vedel, da tega ne morem, če napetost elektrike pade pod določeno točko, ko se izključijo motorski inštrumenti in pripomočki. Moral sem pristati v Švici. Vse se je dobro izteklo, lahko bi dejal, da sem imel srečo, da ni prišel mimo kakšen policist, saj v Švici nad pristanki zunaj letališča niso navdušeni in pilotom hitro predpišejo kazen.«
Drugi tekmovalni dan »Teren v okolici Vareseja mi je bil doslej neznan. Zato je najboljša taktika slediti domačinom, biti nekoliko višje in jih na koncu prehiteti. Drugi tekmovalni dan letimo proti Bolzanu, z obratno točko Brunate, celotna naloga je dolga 399 km. Oddaljenejši konec naloge deloma že poznam, tako da bo lažje,« je razmišljal slabo uro pred vzletom. A se je vreme kmalu poslabšalo, nalogo so skrajšali, odlagali so vzlet, a so mnogi, kljub temu, raje odnehali.
Ko se Boštjan pritoži, da je bilo težko in svoj nastop opiše kot burlesko, potem mu je treba verjeti. »Že na štartu mi je šlo vse narobe, in skupaj z nekaj jadralci, med katerimi je bil tudi Luka Žnidaršič, smo se morali odpeljati pobirat daleč vstran od prave smeri. Mnogi so obupali že na začetku in so raje pristali. Najbolj zagnani smo grizli naprej.« In ko se mu je zazdelo, da je na dobri poti za izvrstno uvrstitev, saj je ujel skupino, ki je bila približno 40 km pred njim, je znova padel v snežno-deževno zanko. Ob 18.20 je, v že skoraj brezizhodnem položaju, vendarle ujel rahlo dviganje, ki mu je omogočilo prelet ciljne črte. Bil je med peščico sedmih, ki je nalogo opravila.
Ostale povezave
