aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Pristavec zmagovalec LX pokala 2015
(OPENSOARING, 10. maja 2015, besedilo in fotografije Boštjan Pristavec, uredil Milan Korbar)

Četrti in hkrati zadnji dan tekmovanja za LX pokal je vreme poskrbelo za izvrstne tekmovalne razmere. Kmalu po startu so se pojavile prvi kumulusi, ki so kazali dobra dviganja.



Naloga je bila v obliki poligona s tremi sektorji in časom 2 uri in 15 minut, kar je razmeroma kratek čas, ki za dober dosežek ne dovoljuje napak. Pred startom smo se na modrem nebu zbrali v dveh vzporednih dviganjih skorajda vsi in ker je bila višina solidnih 1600 m, ni bilo potrebno odlašat z odhodom prek štartne črte. Velika večina je letela nekoliko bolj zadržano vendar, ko smo prileteli do prvih meglic, so se zavore sprostile, saj so bile na inštrumentu, ki kaže povprečje dviganja, zaznati spodobne vrednost dviganj od 2 do 4 m/sek. Sledilo je le še iskanje najugodnejše linije oblakov ter izbira poti.



Hitrost zmagovalca Laszla Halasza je bila dobrih 126,4 km/h medtem ko je bila moja dobrih 128,6 km/h, kar je pomenilo 4. mesto ali -35 točk in hkrati dejstvo, da sem uspel ubraniti prvo mesto. Ob tej priložnosti bi se zahvalil organizatorju Črtu Rojniku in Petru Szabu za izjemne družabne trenutke na tem tradicionalnem tekmovanju.

na vrh strani

Vremenske razmere tretjega tekmovalnega dne so bile zapletene. Razpisana je bila naloga v trajanju 2 uri in pol na področju od Szegeda do Pecsa. Med drugim tudi na področju letališča Ocseny, ki bo letos gostilo evropsko prvenstvo. Na področju starta in prvih 30 km je bilo brez oblačnosti, nato pa so lepi kumulusi obetali izjemen dan. Tako je tudi bilo, vsaj na začetku. Dviganja so bila lepa in urejena do 3,5 m/s.
Fantastična vidnost je nudila čudovite poglede na madžarska polja, gozdove in reke. Prva ura letenja je verjetno vsem, in tudi meni, minila z dobro potovalno hitrostjo, tako da je bilo potrebno krepko preskočiti Donavo in se podati v smeri jugozahodnega roba Balatona.



Po dobri uri letenja v prvi sektor je bil čas, da se let preusmeri v drugi sektor, proti severovzhodu. Takrat pa so se za večino pričele težave, saj navidezno lepi kumulusi niso več imeli dobrih dviganj. Še tisto, kar je bilo, je bilo raztrgano. Vseeno smo se nekako pretihotapili nazaj prek Donave, kjer je bila nastavljena naslednja past-modro nebo brez oblakov. Ker ni bilo izbire, je bilo potrebno nekoliko iz smeri, pod soliden kumulus in nabrati višino za preskok prek drugega sektorja, do zadnjih lepih oblakov v okolici Kecla. Tudi tam je bilo potrebno potrpljenje, zaradi prodora suhega in toplega zraka. Naposled je tudi tam steklo, kot je bilo na pogled pričakovano, dobro in stabilno dviganje, skoraj do višine s katere se je dalo odpeljati do doma. Let proti domu je bil nekoliko bolj v loku, saj so to narekovali ostanki še zmeraj delujočih kumulusov.



Na koncu se je, vsaj zame, izteklo odlično, saj imam v žepu že svojo tretjo zaporedno dnevno zmago.
Za kulinarični posladek dneva je poskrbela celjska ekipa z odlično »tonko«. Jutri je na sporedu še zadnji tekmovalni dan. Obeti so solidni, mi pa upamo, da bo napoved zdržala.

na vrh strani

Pogled na tekmovalno razpredelnico navado razodene samo nekaj skopih podatkov o tekmovalnem dnevu, množica zanimivosti pa bo za vedno ostala skrita in pozabljena. FAI je za to nadlogo, ki je povezana z popularizacijo jadralnega letenja, že našla zdravilo, vsaj tako zatrjuje generalna sekretarka Susanne Schoedel, ki trenutno leti v Lescah. Organizatorjem LX pokala doslej še ni padlo na misel, da bi morda lahko v tem pogledu naredili kaj več za njegovo prepoznavnost. Sladkost prvega požirka piva v klubskem bifeju izgine že kmalu po tem, ko si jadralci in pomočniki obrišejo pivsko peno, to pa je najbrž premalo, da bi tekmovanje lahko pomenilo kaj več.



Če se ne bi danes potikali po travniku na Lescah, bi še zmeraj verjeli, da Maks Berčič tekmuje in da je imel pač slab dan, in da sploh ni želel oddati svojega leta. Resnica je drugačna, saj je s svojo čebelico, s katero je letel tudi na LX pokalu, naredil dolg let po Karavankah, čez Bovec in domov. Preizkušal je FES, oziroma električni del motorja, ki na Madžarskem ni delal, tu pa je znova dobil zaupanje v sistem FES. Mimogrede smo zvedeli, da je bila včerajšnja tema dneva padec enega od slovenskih tekmovalcev v zvrt, seveda dovolj visoko, da ni bilo posledic. Pomembno je predvsem spoznanje, da je zanka zvrta okoli vratu jadralnih pilotov stalna spremljevalka, čeprav večina nanjo sploh ne misli, še posebno na tekmovanjih, na katerih sta v ospredju druženje in dobro razpoloženje.



Boštjan Pristavec je še enkrat postavil stvari na svoje mesto, vse bolj prodoren je Sebastjan Ramšak, Janez Stariha se očitno še ni navadil na svoje letalo DG300 in njegov neugoden faktor, novinec Vito Strasberger pa se je ujel in je lepo izpeljal tekmovalno nalogo, za znanim teoretikom za določanje termičnih dviganj je zaostal samo za nekaj točk. Čestitamo.



Boštjanov komentar:
»V tretje gre rado
Za uspešno zaključen drugi tekmovalni dan smo porabili tri dni. Hiter prehod hladne fronte nam je postregel s solidnimi vremenskimi pogoji. Morda je bilo pričakovanje večine glede vremena večje kot se je naposled to zgodilo. Osmoljenec dneva je prav gotovo domači jadralec Zoltan, ki je poskrbel za izven letališki pristanek še preden so bila vsa letala v zraku. Sprva nizka baza oblakov in lokalne modrine so kmalu po vzletu večini delale preglavice, vendar je naposled sonce naredilo svoje, dodobra ogrelo tla in s tem poskrbelo za solidne termične pogoje.

Današnja naloga je bila določena na čas 2.30 med tremi področji med Szatymaszom in reko Donavo na zahodu. Na celotnem tekmovalnem področju je pihal severozahodnik z jakostjo med 25 in 30 km/h.«

na vrh strani

Na tekmovanju za Pokal LX navigation tudi danes nismo imeli sreče z vremenom. Če bi mi nekdo dejal, da bo 6. maja 30°C in hkrati še pokrito s strnjeno visoko oblačnostjo, bi si verjetno mislil svoje, vendar, ker nas je tu več, si upam o tem tudi sam pisati. Neverjetno visoke temperature in izrazito stanovitna zračna masa nas je trdno prikovala na tla. Če smo včeraj vsaj leteli, nam to danes ni bilo dano. Hlajenje v senci, bližnjih toplicah ali v mestu so bile najbolj pogoste izbire pilotov in njihovih pomočnikov. Zvečer nas je končno doletela osvežitev z močnim vetrom in nekaj dežja, tako da so odslej obeti boljši.



Razpoloženje ostaja še zmeraj zelo sproščujoče in kar je še bolj pomembno - z vremenom, ki bo omogočalo letenje, se bo le še izboljševalo. Upam, da bo moje naslednje javljanje povezano s komentarji uspešnega naslednjega letalnega dne. Dovolj je bilo Guče, želimo si newtonovskih izzivov.

na vrh strani

Ena od disciplin svetovnega prvenstva v jadralnem letenju leta 1972 v Vršcu je bila 200 yardov do cilja in nazaj, drugi šaljivec pa je na izmišljeni nalogi, zapisani na velik plakat, prečrtal številko 200 in z rdečim pisalom vpisal številko 50. Ja, če ne gre, pač ne gre. Če ne bi poznali tekmovalcev, bi si lahko mislili, da so ekipe morale svoja letala vleči po zemlji. Morda pa je prišlo do revolucije v kuhinji hotela Hilton in so organizatorji poslali jadralce na pot z namenom, da bi se pač velika množica pri skupni večerji lažje razporedila. Druga možnost je, da je J.A.F., francoski vodja tekmovanja, za današnji dan položil na mizo tekmovalne žirije svojega asa, zabeleženega na svoji majici (Jaz šef, vi ničle) in je odločil, da tekmovanje bo, čeprav so vsi vedeli, da ne bo uspelo. Morda je imel v sebi še preveč občutkov iz Bitterwasserja. Kdo ve? Ne vem, kaj si bo mislil Vito Strasberger, ki so ga kolegi prepričevali, da je tekmovanje v Szatymazu kot nalašč zanj, ki tekmuje prvič, da se bo tu največ naučil. Brez dvoma, a smo tudi prepričani, da bodo Dolenjske zračne sile svoje jadralce do polnoči že pripeljale v tabor. Guča se nadaljuje.



Strokovni komentar Boštjana Pristavca:

»Drugi dan. Vremenska napoved je bila boljša od včerajšnje, tako da je bila tekmovalna naloga, glede na prvi dan, podaljšana za 15 minut, skupno na 2 uri in 15 minut. Do prihoda visoke oblačnosti je kazalo, da ne bo težav. Neprosojnost visoke oblačnosti pa je, žal, temeljito zagodla vsem, razen trem jadralcem, ki so bili kos tudi takim razmeram. Težko je presoditi ali je uspešen let omenjene trojice temeljil na sreči ali znanju, a najbrž tekmovalni dan, zaradi premajhnega števila pilotov s preleteno kvalifikacijsko razdaljo, ne bo priznan.
Jutri je nov dan in upamo, da nam bo vreme bolj naklonjeno..«

na vrh strani