Zadnji list v Erazmovem dnevniku
(OPENSOARING, 25. julija 2015, besedilo Erazem Polutnik, fotografije FB SGT, EGC2015 in Boštjan Pristavec, uredil Milan Korbar)
Če so na enem zadnjih državnih prvenstev, kjer so še nastopala lesena jadralna letala, srbski kolegi Albina Luina, ki je takrat s trenerjem premagal vse »plastičarje«, imenovali »drvena napast« (lesena nadloga), potem se ne gre čuditi pripisu na FB SGT k tejle sliki, ki pravi, da so posadko ET srbski kolegi poimenovali »Sjeba i Zverazem«. In verjetno ne brez razloga, predvsem pa iz spoštovanja kot ga razumejo samo oni. (M. K.)
25. 7. 2015, Črnilo in sekira
Zadnji dan je za nami. Uspešno. Včeraj so start prestavljali in prestavljali. Vzletali smo šele ob 14h. Start je bil odprt šele ob 15:22. Dviganja na začetku so bila šibka. Čez Donavo so se videli veliki oblaki, polni vode, ki so se večali v vse strani in tako povzročali veliko sence. AAT nalogo so nam skrajšali na 2:15. Večina našega razreda je startala skupaj. Ker nisva želela leteti v skupini, zavijeva ostro desno proti gozdovom Janoshalme. Tam je nekaj sonca. Prvo dviganje je spodbudno, skoraj tri metre. Naslednje že dobre štiri. Tako kot dirigent s preprostim zamahom spremeni uigravanje orkestra v lepo melodija, tako se je to zgodilo danes s vremenom. Iz sivih gmot so naenkrat nastali lepi kumulusi postavljeni ravno prav za našo nalogo. Drživa se visoko.
Evropsko prvenstvo v Ocseniju je bilo eno izmed najbolje organiziranih prvenstev do sedaj. Tudi vreme nam je služilo odlično. Slovenska ekipa je bila zelo močna. Škoda za Nika in Tonija, ki sta predčasno končala, zaradi poškodovanega letala. Malo me moti začetno merjenje mišic, kdo je bolj pristojen za poročanje s prvenstva. Upam, da smo se tukaj vsi naučili, da največ dosežemo, če združimo moči. FB stran slovenske ekipe je pravo mesto za hitre objave trenutnega dogajanja na tekmovanju. Škoda, da ni bilo na obisku nobenega fotografa in tekstopisca, da bi lahko tudi sama začutila dogajanje na prvenstvu. Pogled na 30+ letal v doletu je res veličasten. Žal pa se morajo tedaj tekmovalne ekipe ukvarjati s tem, kako čim prej spraviti letalo iz steze in tako zmanjka časa za dober posnetek.
Danes ob 13.45 je dvojec z ET S5-KEX priletel iz Ocsenyja domov. Prilagamo dokaz!
Veličasten dan za dvojico v ET in Pristavca
(OPENSOARING, 24. julija 2015, besedilo Niko Slana, Erazem Polutnik, fotografije SGT, EGC2015, uredil Milan Korbar)
Lepšega sklepnega dejanja 18. evropskega prvenstva v jadralnem letenju si skoraj ni mogoče želeti, saj sta Polutnik&Ramšak dosegla že tretjo zmago in drugo zapored, za slovenski dan je poskrbel še Boštjan Pristavec, s svojo drugo dnevno zmago. Zagotovo so bila pričakovanja o končnih uvrstitvah višja, a tudi 6. mesto Pristavca v odprtem razredu, 15. mesto Polutnika&Ramšaka v 20-metrskem razredu dvosedov ter 18. Luke Žnidaršiča, ki je danes znova pristal na zelo solidnem 9. mestu, govorijo, da imamo nadarjen rod tekmovalcev. Zdaj lahko samo držimo pesti, da bi se čim bolje iztekel evropski nastop Borisa Žorža (AK ALC Lesce) v klubskem razredu, ki se začne 2. avgusta v Rietiju (Italija), Luko Žnidaršiča pa čaka še zgodovinski nastop na 1. SP prvenstvu v Litvi, v razredu 13.5 metrskih letal.
No, če smo jadralci prodrli do športnega uredništva nacionalne televizije, ki je ob pomoči tekmovalcev redno poročala z evropskega prvenstva, pa nam doslej še ni uspelo, da bi sprotne informacije ali pa vsaj po koncu tekmovanja prišle na spletno stran Letalske zveze Slovenije. Morda pa jih bodo letošnji uspehi spodbudili? Sicer pa pričakujemo, da bodo kakšno daljše razmišljanje o nastopu v Ocsenyju predstavili tudi oblikovalci spletne strani jadralske ekipe na FB.
Erazmov dnevnik 24. 7. 2015 Mi trije smo najboljši par
Včeraj nama je šlo zelo dobro. Vzletali smo v modro nebo. Na severu in zahodu so se že videli nevihtni oblaki. Brez težav sva se dvignila na 2000 m in potem se je pričelo čakanje na start. V enem dviganju smo bili vsi dvosedi in še kakšno drugo letalo. Računala sva na start okoli 14. ure. Vendar so takrat še vsi čakali, zato sva čakala tudi midva. Ob 14:15 sva imela dovolj čakanja in sva startala sama. Prvi sektor se je raztezal čez Tiso. Letiva proti gozdu okoli Janoshalme in na dobrih 1000 m dobiva dviganje 4 m/s do 2600 m. Naprej se vidi samo nekaj meglic. Prvi oblaki so šele daleč čez Tiso. Odločiva se, da bova danes letela nekoliko počasneje in se zadrževala na višini. Do Tise obrneva še nekaj solidnih dviganj. Odločiva se, da se nad Tiso obrneva, ker so naslednji oblaki predaleč in ker se nevihta že približuje drugemu sektorju v okolici Dunaujvarosa. Sledijo znamenja krize. Ne najdeva in ne najdeva dviganja in počasi zgubljava višino. Ko doseževa drugi sektor, sva na samo 500 m. Končno dviganje do 2000 m. Potem pa gas naravnost do roba nevihte. Letiva naravnost, variometer pa veselo piska, rahlo pršenje se spreminja v vedno bolj debele deževne kaplje. Obrneva na robu sektorja in drviva proti tretjemu sektorju. Vreme je zelo dobro. Pred sabo vidiva nekaj debelih kumulusov. Spet se drživa visoko in letiva proti srbski meji zahodno od Szegeda. Znova obrneva na robu sektorja. Za dolet nama manjka še nekaj sto metrov. Slediva gozdu in počasi nabirava doletno višino. Ko doseževa Janoshalmo pa zagledava dve plohi na poti domov. Odločiva se da greva prav med njima domov. Zaradi varnosti zavijeva močno na sever in se dvigneva krepko čez potrebno doletno višino. Med nevihtama gre vse kot po maslu. Ko pa prečkava Donavo pa šok, v petih kilometrih izgubiva 400 m rezerve. Na srečo, na drugi strani Donave, njive dajo nekaj od sebe in tako brez težav skleneva let.
Skupaj z jato sorodnih ptic
Sledi mednarodni večer, kjer se ekipe predstavijo z lokalno hrano. Mi pripravimo »madžarske« kranjske klobase in vsi so zadovoljni. Močna nevihta ohladi ozračje. Danes zjutraj se vse pričenja bistveno počasneje. Postavljanje na start je napovedano šele za deveto uro, vzlet pa šele ob 12:30. Očitno nekaterim ni uspelo pravočasno zapustiti hangarja.
Že druga zmaga ET za Elzo in Seba
(OPENSOARING, 23. julija 2015, besedilo Niko Slana, Erazem Polutnik, fotografije Boštjan Pristavec, uredil Milan Korbar)
V 20-metrskem razredu dvosedov sta že drugo zmago dosegla pilota celjskega arcusa ET Erazem Polutnik in Sebastjan Ramšak. Res sta izjemna, tako po vrhunskih dosežkih, kot tudi po padcih, o tem pa se lahko prepričamo, če sledimo dnevnim uvrstitvam (23, 1, 14, 3, 19, 3, 18, 1). Ni druge, kot da počakamo na prihodnje svetovno prvenstvo, ko bosta svetu pokazala, da sta dojela, zakaj sta na EP letela tako spremenljivo. V skupnem seštevku sta v tej nihajni verigi na skupnem 16. mestu. Zdaj že lahko rečemo, da sta daleč od tega, kar bi lahko dosegla, a kot je zapisal Erazem v svojem dnevniku, če čebula bi ne imela če Res pa je tudi, da se oba jadralca še zmeraj počutita mladostno.
Boštjan Pristavec še zmeraj dosega lepe hitrosti, a kot sam zatrjuje, nima v rokah letala, da bi iz njega iztisnil še nekaj kilometrov več. Ja, to je prekletstvo odprtega razreda, kjer ne gre brez najsodobnejših letal, ki zmorejo več. Pa saj je tako tudi v 20-metrskem in 18-metrskem razredu. Poljak Sebastian Kawa se v 18-metrskem razredu z današnjo, že drugo zaporedno zmago, pelje k svojemu novemu naslovu evropskega prvaka. Peter Szabo se je očitno močno včeraj razjezil, ker je moral biti s svojim dosežkom v družbi srbskega jadralca Zorana Frenca, pritisnil je plin in samo za las zaostal za Kawo. Luka Žnidaršič leti vse bolje, tokrat se je uvrstil na 9. mesto.
Zanimivo je, da je zadnja obratna točka za vse tri razrede Harley, kar je ljubkovalno ime za Hodmezovasarhely, malo večje mestece vzhodno od Segeda, ki je bil nekoč pomembno upravno in kulturno središče pokrajine Alfφldi, torej zamočvirjene pokrajine, ki jo namaka Tisa. Harley ima na zahodnem delu celo svoje letališče, ki pa ga je brez navigacije težko najti, saj nima dodatnih objektov, najbrž pa je tudi steza samo za poznavalce, brez kakšnih jasnih oznak, tako kot so mnoga poljedelska vzletišča na Madžarskem. Kljub vsemu je mesto priljubljena jadralska točka, saj je kraj termično izjemno radodaren, poznavalci nad njim in v njegovi okolici kaj hitro najdejo kakšnega kapitalca, ki vleče tudi do 5 m/s. Sicer pa je v središču mesta hotel z imenom Fekete sas (Črni sokol), ki še nedavno ni deloval, vendar pa je v pritličju čudovita restavracija, vsa v lesu, kot bi jo načrtoval kakšen finski arhitekt, notranja oprema pa je v slogu svetovne filmske zgodovine. Slastne palačinke postrežejo tudi v senci starega avstroogrskega parka. Ja, mesto je biser nekdanjega habsburškega cesarstva.
Erazmov dnevnik 23. 7. 2015 Čebula in vročina Bolj kot gre tekmovanje h koncu, večja je vročina, tako in drugače. In vse več je preigravanj v slogu , če čebula ne bi imela če . Za danes so napovedana popoldanska neurja in potrebujemo zelo visoko začetno temperaturo. Celih 34 stopinj. Včeraj je vročina terjala prvo žrtev. Pilota vlečnega letala je zadela možganska kap in tako so bili na stezi samo trije turbočmelaki. Upam, da bo pilot čimprej okreval in bo še naprej s hupo priganjal pomočnike, da čimprej pripnejo jadralno letalo. Za nalogo imamo tri urni AAT. Letalo je pripravljeno. Na startu smo še popravilo sončne celice, ki niso čisto nič polnile letalske akumulatorje. Sledi ohlajanje v domači koči, potem pa, visoko in gas, gas.
Pilota ET: »Nisva se še predala «
(OPENSOARING, 22. julija 2015, evropsko prvenstvo v Ocsenyju)
Sedmi tekmovalni dan evropskega prvenstva v jadralnem letenju v Ocsenyju je prav tako potekal v pregretem ozračju, naloge za vse tri tekmovalne skupine pa so bile prek 500 km, vse brez cilindov, tako da se je letelo do konca in na polno. Uvrstitve slovenskih jadralcev: 11. Luka Žnidaršič v 18-metrskem razredu, 12. Boštjan Pristavec v odprtem in 18. ET (Polutnik&Ramšak) v 20-metrskem razredu dvosedov.
Boštjan Pristavec je še zmeraj na visokem 5. mestu v skupni razvrstitvi, z optimističnim pogledom bi dejal, da mu še nekaj več kot 100 točk, kar ni veliko, manjka, da bi segel do medalje, pesimističen pogled pa zatrjuje, da je za njegovim hrbtom več jadralcev, od katerih vsi gledajo za boljšimi uvrstitvami in mu dihajo za ovratnik
V 18-metrskem razredu se je Poljak Sebastjan Kawa izkazal s prvo dnevno zmago in prevzel vodstvo, izvrstno letita oba naša jadralska znanca in prijatelja Zoran Frenc (Srbija) in Peter Szabo (Madžarska, Alfoldi), Luka Žnidaršič (AK Postojna), pa je bil tokrat soliden z 11. mestom.
22. 7. 2015 Erazmov dnevnik (2) Današnja naloga je poligon, ki se razteza 503 km. In ni nama šlo najbolje. Oziroma bolj natančno - meni ni šlo najbolje. Imela sva katastrofalno slab start. Čas naju je priganjal in zato sva startala 400 m nižje od konkurentov. Ta minus od štarta je bilo težko nadoknaditi. Letela sva bistveno nižje kot vsi drugi. Posledica tega početja je bila neznosna vročina v kabini. Do prve točke sva še nekako držala korak s skupino. Po prvi točki pa sva malo preveč pritisnila na plin in tako zapravila možnost, da bi ujela skupno. Pozitivna stvar tega je spoznanje, da imava, to je očitno, še ogromno mladostne zagnanosti. To pa tudi nekaj velja. Do druge in tretje točke še nekako gre. Potem pa naloga obrne jadralce nazaj proti vzhodu, v čisto modro nebo. Hvala bogu, da letiva v dvosedu, meni je namreč vse povsem dol padlo. Do konca imava še 230 km, vreme pa ne zgleda prav nič obetavno. Vendar je nekako šlo. Držala sva se visoko in dobila tudi močna dviganja. Najin končni dosežek je 120 km/h, zmagovalca pa 131km/h in 20 minut zaostanka. Jutri je nov dan, nisva se še predala.
ET znova povsem na vrhu
(OPENSOARING, 21. julija 2015, uredil Milan Korbar)
Bolj kot se evropsko prvenstvo nagiba h koncu, bolj napeto postaja tekmovanje, za opazovalce pa pomeni to le večjo zanimivost. V odprtem razredu je Boštjan Pristavec s 13. mestom pristal v zgornji tretjini, v skupnem seštevku pa je pri vrhu (5.), a so zasledovalci tesno za njim, pa tudi razlika do uspešnejših ni velika. Nemec Tassilo Bode je s svojim EB29 na razdalji 436 km zmogel kar 145,81 km/h, Pristavec je dosegel še zmeraj izvrstno hitrost 135,70 km/h, a je bila premalo za višjo uvrstitev. V 20-metrskem razredu dvosedov se je celjski ET (Polutnik&Ramšak) uvrstil na 3. mesto, z nekaj pičlimi točkami zaostanka za tekmovalcema, ki sta dosegla na 401 km dolgi trasi povsem enaki hitrosti 117.57 km/h. Slovenska jadralca sta zaostajala samo simbolično (116,15 km/h) in jima je treba čestitat. V 18-metrskem razredu Luki Žnidaršiču ne gre po načrtih (23. mesto), zmagovalec Sebastian Huhmann (Nem) je nalogo opravil s hitrostjo 136.70 km/h, Poljak Kawa je pristal na 4. mestu, v skupni razvrstitvi pa se je že dvignil na 2. mesto in ga od vodstva loči manj kot 100 točk.
Erazmov dnevnik 21. 7. 2015 Tanka črta Tanka črta nas običajno loči med uspehom in neuspehom. Tako nama je včeraj zmanjkalo samo 100 m višine za uvrstitev med prve tri. V zadnjem hipu je vžgal motor in naju rešil pred pristankom na težko dostopno njivo. Malo je manjkalo tudi Niku, ko je vlekel letala na parkirno mesto. S koncem krila je zadel rep ET-ja. Rezultat je bilo zlomljeno smerno krmilo na ET-ju in uničeno krilce na CG-ju. Malo jo je skupil tudi avto. Sreča v nesreči je bila, da je imel Wolfgang Janowitsch s seboj rezervni rep. Tako se je današnje jutro začelo zelo zgodaj. Ob 6. uri smo se že pričeli z delom na letalu. Zlate Boštjanove roke so zamenjale starter, Lukove pa smerno krmilo. Letalo je bilo še pred brifingom na štartu in midva pripravljena na nov dan. Motivacije nama ne manjka, veva, da zmoreva, in kar je najbolj pomembno v zraku, maksimalno uživava. Slabše sta jo odnesla Toni in Nik, ki tekmovanja ne moreta nadaljevati in tako danes zapuščata Ocseny. Disciplina za danes je podobna včerajšnji disciplini odprtega razreda. Napovedano je za odtenek še bolj modro nebo kot včeraj.
Vzleta danes niso prestavljali, ker je ob 12. uri na nebu že okoli 2/8 kumulusov. Hmm. Po vzletu se brez večjih težav dvigneva na 1800 m. Jutranje popravljanje letala terja svoj davek in eno dviganje prespim. Oblakov je vedno več, kakšne 4/8, zato se prestaviva proti startu. Tam so že vsi iz našega razreda. Sebo prepričujem, da nama ni potrebno startati prva.
Čez štartno črto se zapeljeva skupaj s TWO, za nami pa je še ena večja skupina. Letimo proti Pecsi. Vreme ni kaj prida. Skupina le s težavo najde dviganje in ga dobro scentrira. Na točki smo okoli 1000 m in na tej višini tudi prečkamo Bajo. Celotna skupina nadaljuje pot proti Szatymazu ob srbski meji. Midva pa zavijeva 30 stopinj iz smeri, proti gozdovom okoli Janoshalme. Nikakor ne najdeva dviganja. Letiva med 700 m in 1000 m. Prečkava že Janoshalmo, dviganja pa še od nikoder. Sva naredila napako? Na 600 m končno ujameva trimetrsko dviganje in se dvigneva na 1800 m. Še kar letiva iz smeri pod velike črne oblake. Leteti sam pod takšnimi oblaki je vselej zelo hazardersko, ker je majhna verjetnost, da najdeš pravo dviganje. Midva najdeva 4.5 m/s. Odlično. Dvigneva se na 2200 m in drviva proti Szatymazu. Tam se spet srečava s skupino, samo da sva 200 m višje od večine. Zmeniva se, da nazaj grede ponoviva vajo. Po moje so vsi mislili, da sva malo pritisnjena, vendar se ponovno srečamo nad Bajo, kjer sva spet še malo višje. Naprej proti točki je nebo bolj modro. Tu in tam se vidi kakšen majhen oblak. Upočasnimo. Jaz se sicer s tem ne strinjam, ker smo samo 400 m pod doletno višino in dan je še mlad. Med prvimi iz skupine opraviva nalogo. Končni izid je tretje mesto.
22. 7. 2015 Totemi in vraževerje Bolj kot gre tekmovanje proti koncu, bolj se piloti oklepaj(m)o svojih totemov in navad. Nekako v slogu, še zmeraj ne bom zamenjal nogavic, ker kadar letim s temi, letim dobro. Tako se na startu vidi, da imajo nekateri že zelo preznojene majice, rutice oziroma klobučke. Majhni amuleti v kabinah so zmeraj bolj opazni. Da midva ne bi preveč odstopala smo včerajšnji večer sklenili pri Zokiju in Petru, s pravo vodno pipo na sredini. Ker sva dan po takšnem obredu vselej odlično letela. Pa, da vidimo.
Po premoru z enakim tempom samo Pristavec
(OPENSOARING, 20. julija 2015, fotografije EGC2015 in Boštjan Pristavec, video EGC 2015, uredil Milan Korbar)
Peti tekmovalni dan, po dveh dneh premora, je bil za naše jadralce malo manj srečen. Težišče tega čustva se je tokrat pomaknilo na stran Boštjana Pristavca, ki se v odprtem razredu ni pustil zapeljati kakšnemu ugodju in je tekmovalno disciplino izpeljal vrhunsko, saj je med njim, pa čeprav je na 6. mestu, in zmagovalcem, samo 32 točk zaostanka. Tudi v skupnem seštevku po petem tekmovalnem dnevu je na obetavnem 5. mestu, zaostanki za bližnjimi tekmeci pa so majhni. Luka Žnidaršič (LZ) ni imel tako srečnega dne, in najbrž mu ni v uteho, da se lahko izgovori na rahel prehod fronte in to, da je več kot polovica pilotov pristala zunaj letališča, a je bil v svojem razredu najboljši med piloti, ki naloge niso izpeljali do konca in zato tudi točk za hitrost ni prejel. Zato pa z vsakim tekmovalnim dnem napreduje Poljak Sebastian Kawa, ki sicer še ni zabeležil zmage, a to na končni postaji sploh ni pomembno.
Podobna tekmovalna usoda kot LZ je doletela celjski arcus s Polutnikom in Ramšakom. Zagotovo sta že videla ciljno letališče, vsaj po preleteni razdalji sodeč, a sta se raje odločila za foto pristanek torej sta priletela domov s pomočjo motorja. Šibanc&Šalej sta pristala zunaj letališča.
18. 7. 2015 Odločitev Jadralno letenje je zelo zanimiv šport. Mnogokrat je potrebno sprejeti odločitev ali greš proti levemu ali proti desnemu kumulusu in od tega je v bistvu odvisen tvoj končni dosežek. Danes so morali pomembne odločitve sprejeti tudi organizatorji tekmovanja. Temperatura je naraščala in naraščala, kumulusov pa ni bilo od nikoder, dokler eden ni prebil inverzije in švignil visoko v nebo. Žal je le-ta povzročil senco nad našim območjem in večina pilotov v 18-metrskem razredu je pristalo kmalu po vzletu. Organizatorji so sprejeli odločitev in dan odpovedali za vse razrede. Sprejeli so še eno odločitev in za nedeljo določili obvezen prosti dan. Temu primerno je bilo tudi obnašanje pilotov potem, ko so pospravili jadralna letala.
19. 7. 2015 Bananin olupek Danes je prost dan.
20. 7. 2015 Nov začetek Nov začetek je bila skrivna organizacija, ki nastopa v odlični grozljivki Šest let, pisatelja Harlana Cobena. Ravno pravšnje za branje med prostim vikendom. Včerajšnji dan je bil najverjetneje najbolj vroč dan na tekmovanju, celih 39 stopinj Celzija. Romunom se je vžgal bungalov. Na srečo med požarom nikogar ni bilo notri. Arne iz Danske je opazil dim in ukrepal, kot pravi Chuck Norris. Z nogo je razbil steklo na vhodnih vratih in vdrl v hišo. Gasilci so potem rabili celih 15 minut, da so prišli na kraj požara in vse skupaj opravili v slabi minuti. Ata Schmelzer je oskrbel manjše vreznine na Arnejevi nogi. Današnje jutro je za odtenek bolj hladno, vremenska napoved je dobra za ves teden in midva sva pripravljena na nov začetek.
To ni pošteno Vreme je bistveno slabše sodelovalo, kot smo pričakovali. Visoka oblačnost se ni hotela pravočasno umakniti. Veter je bil nekoliko močnejši, kot so napovedovali in zato so prestavljali start do 12:45. Vzletali smo v modro nebo. Na severu, ob Donavi, je bilo nekaj kumulusov. Proti Szegedu še nobenega. Samo v daljavi, v Romuniji, so se videli nevihtni oblaki. Nekako nam uspe zlesti na 1700 m. Start so odprli ob 14:00. Startava malo za glavno skupino, v kateri so Nemci in Poljaki. Takoj po prečkanju Donave skupino dohitiva in prehitiva. Na nebu je le tu in tam kakšen drobcen oblak. Sama dirkava proti prvi obratni točk. V varni razdalji nama sledita Makoto (32) in pa Sergey (AP). Prvo točko dosežemo šele ob 15:20, pred nama je še 300 km. Kmalu po prvi točki najdeva odlično dviganje, ki naju izstreli na 1800 m. Nadaljujeva do druge točke. Vse gre brez težav. Približno 40 km pred tretjo točko zavijeva 45 stopinj proti jugu, kjer vidiva nekaj »feck« in letala odprtega razreda. Za razliko od 32 in AP ne najdeva dobrega dviganja in razmeroma nizko obrneva tretjo točko. Še v veter in usmeriva se proti domu.
Lep čas nobenega dviganje in šele, ko prečkava avtocesto na 400 m, dobiva slaba dva metra. 32 in AP se pripeljeta v najino dviganje, vendar sta 300 m višje. Vremenu vse bolj peša moč in naslednje dviganje dobiva šele nizko, 300 m nad Janoshalmo. LX 9070 že skoraj pokaže dolet do doma, ko se dviganje ustavi. Nadaljujeva nad gozdovi, ker ti naj bi zvečer dobro delovali. Žal pa ne najdeva dviganja. Zavijeva proti Baji nad njive, kjer sta 32 in AP že nabrala višino za dolet. Nama manjka le še 200 m. Vreme crkuje. Dviganje poskušava najti v veter. Brez uspeha. Odločiva se prečkati Donavo in poiskati dviganje na drugi strani. Višina se že približuje 200 m nad terenom. Tudi na drugi strani Donave ni nič. Do cilja nama manjka še 8 km. Ne bo šlo. Odločiva se prižgati motor. Jaz letim, Seba pa prižiga motor. Zaradi težav z zaganjačem noče in noče vžgati. Poskušava še s povečano hitrostjo. Uspe nama šele na 30 m višine. Dan je ugasnil. Le malo nama je zmanjkalo do cilja. Kakšne pol ure po pristanku se čez cilj privleče še ena skupina letal. Večina jih preleti cilj sicer prenizko in si s tem prislužijo kazenske točke. Jutri zjutraj bomo zamenjali zaganjač. Za piko na i, mi Makoto pošlje sporočilo »Dear Erazem, thank you very much today! It was fun chasing you guys for a while!!«
Zmaga Pristavca in tretje mesto za ET
(OPENSOARING, 17. julija 2015, besedilo Erazem Polutnik in Niko Slana, fotografije SGT, EGC2015, Niko Slana in Boštjan Pristavec, video EGC 2015, uredil Milan Korbar)
Četrti tekmovalni dan EP Tako uspešnega dne v zgodovini tekmovalnega jadralnega letenja na evropski ravni še nismo imeli. Boštjan Pristavec je zmagovalec v odprtem razredu, Polutnik&Ramšak pa sta v razredu dvosedov osvojila 3. mesto. Čestitke celotni ekipi.
18-METRSKI RAZRED, četrti dan: 1. Roman Mracek (Češ) 126,78 km/h, 321 km (813), 15. Luka Žnidaršič (Slo) 117,75 km/h, 295,72 km (697), po četrtem dnevu: 1. Lubro Kuvik (SVK) 3528, 18. Luka Žnidaršič 2783.
ODPRTI RAZRED, četrti dan: 1. Boštjan Pristavec (Slo) 134,63 km/h, 336,99 km (801), po četrtem dnevu: 1. Lukasz Wojcik (Pol) 3601, 5. Pristavec 3258.
DVOSEDI, četrti dan: 1. Andreas Lutz in Wolfgang Janowitsch (A) 122,19 km/h, 320,23 km (848), 3. Polutnik in Ramšak (Slo) 116,31 km/h, 295,62 km (767), 13. Šibanc in Šalej (Slo) 100,56 km/h, 251,40 km (549). Po četrtem dnevu: 1. Pawel Wojciechowski in Janusz Centka (Pol) 3506, 13. Polutnik in Ramšak 2711, 18. Šibanc in Šalej 2482.
Inercialna zgodba
Včeraj (16. julija 2015) sva z Milanom približno do polnoči čakala, da bo Erazem poslal svoj dnevnik. Ni ga bilo in povsem sem razumel njegov položaj, še posebno zato, ker se je za dnevnik odločil sam, brez da bi se zanj dogovarjali. Očitno je edini od reprezentantov razumel, da je FB rezervni medij in da so njegovi ustvarjalci za pisanje tudi na teh valovih. Ker so jadralci in ne pisci. Zdi se, da se je zgodilo prav to, o čemer sem pisal v umaknjenem zapisu, ki nekomu ni bil všeč: » A zdi se mi, da imajo tekmovalci po letenju za opraviti še kaj drugega, kot pisat zgodbe. Za oboje je treba veliko energije in časa in nekega trenutka zmanjka enega in drugega, še posebno takrat, ko dosežek v zraku ni bleščeč. Takrat nastopi pri tekmovalčevem sodelovanju voljno-medijski mrk, delček jeze se prenese na medije. Razumljivo! Še s tem sra se ukvarjamo, pa saj mi nismo zato na EP, da bi pisali,« si najbrž mislijo.
A Erazem se je potrudil in nam poslal svoj dnevnik naslednji dan zjutraj. Hvala. Osebno najraje berem takšne neposredne zapise, pa čeprav z 12-urnim zamikom. Ker dejstva ostajajo enaka in povsem vseeno je, če to preberem dan kasneje, v jutranjem miru. Zamik dnevnika samo potrjuje, da jadralno letenje, še posebno pa tekmovanje, pilota izmuči do konca, letenje dan za dnem, brez možnosti, da bi naredil premor. Jadralec ve, da mu bo sonce znova posesalo vse moči, jasno mu je, da po pristanku ne bo sposoben ničesar drugega, kot obrnit ročko mrzlega točenega piva, ki se je med dviganji tu in tam pokazal, čeprav se ne bi smel. Naj živijo inercialne zgodbe, torej zgodbe za nazaj.
Erazmov dnevnik 16. 7. 2015, Inercialna meteorologija Kot se za pravo tekmovanje spodobi, smo imeli danes lekcijo iz inercialne meteorologije. Včerajšnje vreme je bilo boljše od napovedi in zato je bila danes prva naloga 502km. Vreme pa ni in ni hotelo sodelovati. Vzletanje so prestavljali in končno smo ob 12:25 pričeli. Najprej 18-metrski razred s 522km nalogo. Potem preobrat. Tik pred vzletom nam razdelijo nove naloge, 460 km prelet. Vzletimo v modro nebo, tokrat v aerozapregi, ker zaradi težav s starterjem ne upava prižgati motorja. Dviganja so šibka. Premakneva se do startne linije in tam nabirava višino. Hitro se najde v istem dviganju celotni 20m razred. Proti vzhodu izgledajo oblaki v redu, zato startava. Napaka. Leteti morava sama. Malo krize je okoli Szatymaza, Tiso prečkava zelo nizko, tako da sva pri Harleyu (Hσdmezυvαsαrhely) na 400m. Najdeva dviganje 2 m/s. Dohiti pa naju ARC in TWO. Potem letimo malo skupaj, vendar se ne dava in tiščiva naprej. Po drugi točki nekako uspeva pobegniti skupini. Vendar je skupina močnejša in lažje najde dviganje pod velikimi sivimi oblaki. Oni najdejo pet metrsko dviganje, midva se morava zadovoljiti z dvema metroma. Nad tretjo točko jih je večina 400 m nad nama. To nama ne vzame motivacije in spet letiva sama naprej. Pristaneva med prvimi. Žal pa je cena za zgodnji start uvrstitev nekje na sredini razpredelnice. Jutri popraviva še to. Sledi žar pri Boštjanu in Klausu.
17. 7. 2015, Kovačeva kobila Včeraj zjutraj so me na jutranjem intervjuju vprašali, če uporabljam SeeYou program, glede na to, da prihajam iz Slovenije. Malo sem se zamislil, ko sem odgovoril, da niti ne. Potem me je gospa vprašala, če poznam avtorja. Ko sva se še to zmenila, je predlagala, da bi mogoče ta del intervjuja kar zbrisala. Zvečer me je presenetila Nikova primerjava z Janusom Centko na Opensoaringu, zato sem se odločil, da še sam naredim analizo včerajšnjega dne. Skupni zaostanek za Centko je bil 12 minut in 24 sekund. Kje sva jih izgubila. Prva napaka je bil zgodnji start. Samo na prvi kateti sva zgubila slabih 10 minut. Pod velikim oblaki je sam težko najti dviganje. Tako so nas zasledovalci ujeli že do prve točke. Na drugi kateti sva sicer pridobila nazaj dobre tri minute na račun agresivnega letenja. Dvakrat sva se spustila nizko, dokler nisva našla dobrega dviganja. Na tretji stranici sva spet izgubila štiri minute. Tokrat zaradi tega, ker sva zaupala TWO-ju, ker on že ve, kaj dela in zapustila dobro dviganje, ki so ga drugi za nami izkoristili. CG je poročal, da je bilo celotno povprečje pet metrov in še več. Na zadnji stranici in v doletu sva sicer izgubila še eno minuto, vendar sva bila nad točko 300 m nižje. Povprečno dviganje CS na nalogi je bilo 2.3m/s in sta prebila 23% časa v kroženju. Najino pa je bilo 1.9 m/s in sva prebila 30% časa v kroženju. Cena, ki jo plačaš, ker moraš vsako dviganje ukrotiti sam. O pivu pa ne gre izgubljati besed. Minili so časi, ko se je kvaliteta pilotov merila po jutranjem glavobolu. Pri nas je ob desetih zvečer že vse tiho. Danes bo vse drugače. Napovedane so plohe in lokalne nevihte.
In potem je nenadoma priletel še Erazmov dnevni zapis z datumom 17.7. 2015, v katerem komentira naš komentar včerajšnjega dne (16.7. 2015). Za razumevanje jadralnega letenja je absolutno potreben, potrjuje pa samo to, da včasih lahko zmagaš samo tako, da se vzpneš na avtobus, da iz njega pravočasno izstopiš, pritisneš na plin in in posledično bodo mediji, koliko jih pač je (sam poznam samo enega), uspešnega jadralca pribili malo višje. Res, jadralno letenje je izjemno kompleksen šport, ki ga težko razumejo ljudje (novinarji, uredniki), ki se z njim ne ukvarjajo. Če ima nogomet 10.000 spremenljivk, jih ima jadralno letenje 100.000. V našem včerajšnjem sestavku smo se ukvarjali pretežno s teoretično statistiko, ki jo daje SeeYou. No, danes, ko mi je Erazem povedal svojo zgodbo hvala, Erazem in v razmislek Luki, ki mi je dejal, da se bo uklonil FB Slovenian GT in z OS ne bo komuniciral -, bolj razumem Borisa Kožuha, ki mi je nekoč razlagal, da predava statistiko na Primorski univerzi in da čuti, da je s študenti kot v srečni družini. Vprašal sem ga, če mi pojasni, kje bo vsa ta množica študentov fakultet za vzgojo dobila zaposlitev. »Nič lažjega,« in mi je navrgel neko svojo teorijo, ki še zdaleč ne drži, niti pod razno. Ja, tudi SeeYou mora imeti za seboj zgodbo, sicer za bralce ni vreden počenega groša.
17. 7. 2015 Erazem Polutnik - Kljub slabim znamenjem - v zrak V zraku četrtega dne. Res je bilo vse drugače. Za nalogo smo dobili dve in polurni AAT. Najprej proti severu, potem proti Szegedu in nazaj čez Donavo mimo Paksa domov. Na letališču neznosna vročina in vlaga. Hladi nas rahel veter iz juga, ki pa, žal, hladi tudi zemljo in so zato odlašali z vzletanjem do dveh. Še Madžari niso bili prepričani, da bo tekmovalni dan izpeljan. Ob dveh se prično naglo razvijati kumulusi. Dviganja na zahodni strani velike reke so šibka in z muko zlezeva na 1400 m. Poljaki in Wolfgang Janowitsch startajo takoj, ko je bilo možno. S Sebom pa približno deset minut za njimi. Letimo močno iz smeri, da čim prej dosežemo prve oblake. Na 600 m zadeneva solidno dviganje in se dvigneva na 2100 m. Slediva liniji velikih oblakov proti prvem sektorju in se drživa visoko. Kmalu na zaslonu zagledava CS in TWO. Na koncu oblakov in v senci, ki jo je povzročil velik Cb na severu, obrneva proti Szegedu. Vreme zgleda ugodno in hitro napredujeva proti drugemu sektorju. Po postaji si izmenjamo podatke o vremenu z Boštjanom in Lukom, ki letita nad istim področji, vendar v drugačnem vrstnem redu. Spet so se našli skupaj s TWO in CS. Glede na čas se obrneva proti tretjem sektorju, ker sva pričakovala slabše vreme na zahodni strani Donave. Vse gre super in dve minuti čez uro pristaneva s 116 km/h. Malo nama pristriže krila Wolfgang, ko pove svojo hitrost (122 km/h). Analiza pokaže, da je v vsakem sektorju letel nekaj kilometrov več.
Luka Žnidaršič: Imel sem dober občutek Niko, kot si sam omenil, je jadralno letenje naporen šport. Včeraj nam v 18-m razredu niso skrajšali naloge, saj so nekateri že vzleteli, ko so se domislili, da je nekoliko pozno. Kljub poznemu štartu je naloga ostala dolga 522 km, za katero sem porabil natančno pet ur. Po približno 85 km dolgem doletu z višine 2000 m sem pristal ob pol sedmih zvečer. Sledil je skupni piknik, ki se je prilegel po dolgem letu. Zjutraj imam zmeraj opravka z e-pošto za firmo in mi tako zmanjka energije, da bi pisal poročila. Zato tudi nisem nič obljubil v tem smislu. Hkrati prav tako nisem nikjer omenil, da prisegam na FB, kot si zapisal ... Danes sem prvi vzletel po 1.5-urnem prestavljanju štarta po 15 minut. Zaradi zelo slabe vidljivosti na štartu, tik pod bazami na 1700 m, in precejšnje možnosti neviht, sem štartal med prvimi. Večino naloge sem letel sam in tako tudi prvi pristal na prazno letališče pred Kawo. Imel sem sicer dober občutek, a za kaj več kot 15. mesto ni zadostovalo. Zato pa je bilo nekoliko več časa zvečer na tleh. Tu pa je še bolj vroče kot v zraku in poleg tega še polno komarjev.
Pristavec na 3. mestu
(OPENSOARING, 16. julija 2015, fotografije EGC2015, Boštjan Pristavec in SGT, video EGC 2015 in Boštjan Pristavec, uredil Milan Korbar)
Za slovenskimi jadralci je uspešen tekmovalni dan, saj se je Boštjan Pristavec uvrstil na 3. mesto, Luka Žnidaršič na sedmo ter jadralci v dvosedih na 17. in 19. mesto.
18-METRSKI RAZRED, tretji dan: 1. Lubro Kuvik (SVK) 111,08 km/h (1000), 9. Luka Žnidaršič (Slo) 104,35 km/h (889), po tretjem dnevu: 1. Lubro Kuvik 2749, 20. Luka Žnidaršič 2086.
ODPRTI RAZRED, tretji dan: 1. Adam Czeladzki (Pol) 127,96 km/h (989), 3. Boštjan Pristavec (Slo) 123,38 km/h (924), po tretjem dnevu: 1. Lukasz Wojcik (Pol) 2802, 6. Pristavec 2457.
DVOSEDI, tretji dan: 1. Pawel Wojciechowski in Janusz Centka (Pol) 121,05 km/h (993), 14. Polutnik in Ramšak (Slo) 113,20 km/h (864), 19. Šibanc in Šalej (Slo) 104,73 km/h (794). Po tretjem dnevu: 1. Wojciechowski in Centka 2731, 17. Polutnik in Ramšak 1944, 21. Šibanc in Šalej 1888.
Tretji tekmovalni dan so bila letalna dejstva preprosta: naloga je bila dolga 360,92 km, poljska jadralca Pawel Wojciechowski in Janusz Centka sta na poti dosegla hitrost 121,05 km/h, deseta uvrščena Polutnik in Ramšak pa sta s povsem enakovrednim letalom dosegla hitrost 113,20 km/h, Šibanc in Šalej pa s kakovostno slabšim letalom 104,73 km/h. Sodobni navigacijski inštrumenti pokažejo pilotu po pristanku celotno statistiko leta, ki je tako razčlenjena in sofisticirana, da moraš biti manjši genij, da bi dojel vse parametre leta, čeprav to v resnici sploh ni mogoče. Kajti druga plat jadranja je intuicija, ki se kaže v vseh prvinah statistike ali pa v nobeni. Katerokoli skrajnost vzameš, iz nje ne moreš izluščiti kaj prida, če nisi vsaj doktor Baltazar. Zato jadralci navadno na hitro ali pa počasi, kar je povsem vseeno, pregledajo nekatere druge statistične priloge. O intuiciji zelo veliko pove podatek o tem, koliko časa ali kako daleč je tekmovalec uspel leteti naravnost, brez vrtenja, kajti vsak zavoj pomeni, da polovico časa letiš v obratni smeri napredovanja. Pawel in Janusz sta letela naravnost 68% leta (2:31,11) z zemeljsko hitrostjo 164 km/h, Polutnik&Ramšak 64% leta (2:30,07) z zemeljsko hitrostjo 167 km/h, Šibanc&Šalej pa 63% leta (2:35,08) z zemeljsko hitrostjo 157 km/h. V odvisnosti z navedenimi podatki je tudi drsno razmerje, ki so ga jadralci uspeli ustvarit: Pawel in Janusz 58, Polutnik&Ramšak 49, Šibanc&Šalej 39. Poljaka sta bila, kot vidimo, počasnejša od dvojice Polutnik&Ramšak, a sta zato, kot je razvidno, očitno veliko bolje izbirala svojo pot pod oblaki. Najbolj statistično prilagojeni tekmovalci zato v programu SeeYou, ki grafično kaže pot letala z vsemi prvinami leta, vstavijo poleg svojega letala še, denimo, let zmagovalca. Tako lahko primerjajo razlike na poti in še marsikaj drugega. Ampak, na koncu vse to nič ne pomeni, ker dnevu, ki je odšel v zgodovino, ne bo podoben noben drug dan v prihodnosti. Gre samo zato, da se jadralec iz leta zmagovalca morda nauči kaj splošnega, a tudi to je težavno opravilo. Poljaka sta vrtela povprečno povsem enako močna termična dviganja (1,5 m/s) kot Polutnik&Ramšak, a sta se v dviganjih zadrževala 4% manj časa in celo nabrala 1147 m manj višine, pa sta bila kljub temu hitrejša. Kaj je zdaj pravi odgovor in kje sta Poljaka bila večja mojstra? Dvojec Polutnik&Ramšak ima zato prav, ko gresta po tekmi raje na pivo in to brez zadržkov pokažeta tudi na FB, čeprav devetkratni svetovni prvak Sebastian Kawa sploh ne pije alkohola ko je na tekmovanju in se je v svojem razredu že približal vodilnemu. Erazmova razlaga je pitijska: »Voda ni slana « Pa se znajdi, če se moreš.
Uradna spletna stran ponuja tudi možnost sledenja jadralnim letalom med tekmovanjem. Žal večina nima ustreznih podatkov za identifikacijo, vendar pa je nekaj takšnih, ki se jim vidi registracija in ostali podatki. Med njimi sta tudi naša Polutnik&Ramšak z ET in Švicarja Rainer Cronjager&Eva Meyer v KA. Popoldne sem jima sledil medtem, ko sta se približevala cilju. Na koncu sta bila naša »hitrejša«, vendar sta se na pot odpravila 7 minut in 38 sekund prej. Končni izid je zato takšen, da sta Švicarja pristala na delitvi šestega mesta, Erazem in Sebastjan pa na 14. mestu.
Zgodovinski dogodki se kar vrstijo
(OPENSOARING, 16. julija 2015)
Sočasnost velikih zgodovinskih naključji sta prilet Novih horizontov do majhnega planeta Pluton na koncu našega osončja in poročanje nacionalne TV o EP v Ocsenyju. Majhen korak za TV in velik za jadralno letenje, bi lahko dejali za prvo poročanje v tem stoletju, ki sta sovpadali s sredino dnevno zmago ET na EGC 2015. Novica dneva o kateri Slovenian gliding team na FB še ni poročal. Mar to pomeni, da novica ni pomembna? Ampak, vseeno, prizadevanja Pavla Magistra, Boštjana Pristavca in Luke Hojnika ter še nekaj anonimnih simpatizerjev jadralnega letenja so se obrestovala.
Luka Hojnik, soorganizator letošnjega DP v jadralnem letenju na Ptuju ...
»Pozdravljeni, no, pa so v Športu pri Odmevih poročali tudi o današnjem dogajanju na EGC in o dnevnih uvrstitvah vseh naših pilotov! Uporabili so tudi posnetke... nekaj jadralnih letal, pa malo motornih zmajev in letal z otvoritve, ... Zelo zadovoljen! lp vsem,« je zapisal Luka Hojnik, Pavel Magister pa je dodal: »Pravkar sem v zadnjih dnevnih športnih poročilih videl kratko vest o letenju naših jadralcev na EP. V pol minute poročanja je bilo povedano vse, kar se je v dveh dneh zgodilo. Govorec je bil Saša Jerković. Za prvo poročanje v tem stoletju nimam pripomb.«
Šport ob 22h, začetek prispevka v 8. minuti in 10 sekund
DVOSEDI - Če bi bili muhe, bi vedeli
(OPENSOARING, 15. julija 2015, fotografije EGC2015, Flightradar 24 in SGT, video EGC 2015, uredil Milan Korbar)
Komentar na FB EGC2015: »Devetkratni svetovni prvak v jadralnem letenju na letališču Ocseny ne pleše ravno vsak dan madžarski folklorni ples. V posebno čast nam je, da lahko gostimo tako velikega športnika kot je Sebastian Kawa!«
Dnevna naloga za razred dvosedov Izidi za razred dvosedov. Kakšna frustracija je bil zdrs slovenskega ET prvi dan tekmovanja, ko sta tekmovalca znašla v zraku na točki brez povratka in okusila, denimo, desetinski poraz, kar se jim zadnjih nekaj let, kar sta tekmovala skupaj in vsak zase, še ni zgodil. Ne, saj ni res. Tudi v Nitri sta začela tekmovanje na podobno. In potem sta pritisnila na plin in iz dneva v dan napredovala. Toda zdaj ju čaka precej težje delo, saj je tudi njun zaostanek precej večji kot v Nitri. No, tudi v Ocsenyju sta se, nezavedno, znašla v podobnem nezavidljivem položaju, a sta drugi tekmovalni dan pokazala svoje mojstrstvo. Za več kot 10 km/h sta zaostala Avstrijca Andreas Lutz in Wolfgang Janowitsch (njiju smo na opensoaringu omenili v zapisu, ki smo ga umaknili, da ne bi bil kamen spotike), ki sta, to je nedvoumno, prišla po naslov evropskega prvaka. Šibanc in Šalej, druga slovenska posadka, je priletela do cilja s skoraj 20 km nižjo povprečno hitrostjo. Seveda, po negativni izkušnji zunajletališkega pristanka dan poprej se je težko strgat z verige. Polutniku in Ramšaku je uspelo prav to. V podobni disciplini, a brez cilindrov, in še precej bolj na vzhod, sta svojega arcusa postavila na glavo. Celo brez posledic, ki prežijo na pilote, ki jih preganja takšna ali drugačna frustracija. Upamo lahko samo, da jima je bila lekcija v Nitri in tokrat v Ocsenyju dovolj in preveč. Zdaj se zanju začenja mukotrpen vzpon proti vrhu. Zanimivo bi bilo biti muha na včerajšnjem njunem pivovskem kozarcu in poslušati, kako sta razčlenila svoj korak v prazno. A očitno potrebujeta takšno spodbudo, da lahko v nadaljevanju tekmujeta v vrhunskem slogu. (N. S.)
15.7. 2015 Iz Erazmovega dnevnika: Crknjene krave Prav gotovo se je komu ob pogledu na včerajšnje izide razlezel tisti pravi slovenski nasmešek, ko sosedu crkne krava. Smolo sta na koncu dneva imela tudi Nik in Toni. Bistveno bolje je opravil Boštjan, ki je zasedel 5. mesto. Ampak motivacije nam ni zmanjkalo, mogoče je imamo danes še za kanček več. Zjutraj nas je pričakalo oblačno nebo in mogoče je padla z neba celo kakšna kaplja. To ni ustavilo organizatorjev in so pripravili so 362 km dolgo nalogo. Zdaj gremo pa leteti, vreme se izboljšuje. Malo težava sva imela z zagonom motorja, ker zaganjač spušča dušo. V nekaj poskusih nama je vseeno uspelo. Mukoma najdeva dviganje in se dvigneva pod bazo, ki znaša 1300 m. Najdeva TWO-ja in čakam na start. Peter pravi, da bi bil optimalen start okoli 13:30. CG starta približno takrat, skupaj z Nemci. Mi čakamo še petnajst minut potem krenemo. Po čudnem naključju sva že po 50 km približno 400 m višje kot drugi, ki so startali sočasno. Seba leti proti prvi točki. Jaz pa v malo slabši izpeljavi kričim zadaj Severinino pesem Gas, gas. Malo po prvem sektorju dohitiva CG-ja in ostale Arcuse iz prve skupine, ki pa so, žal, 400m višje. Druga točka je v veter, približno 40 km/h. Zadnjih 30 km je nebo bolj prazno. Sebu še zmeraj vpijem gas, gas. Do tretje točke letiva sama. Seba je izmučen, zato prevzamem palico jaz. V doletu dohitiva ostale in narediva odličen dolet. Rezultat 122 km/h in najverjetneje prvo mestu. Zdaj pa na večerjo.
Odprti razred Včerajšnje Pristavčevo 5. mesto v prvi disciplini in današnje 20. mesto v drugi je samo znamenje, da se je nekje na jadralnem križarjenju prek Donave in daleč na vzhod ujel v kuliso kakšnega vodenega oblaka in vrgel proč kakšnih 15 minut dragocenega časa. A pogled na njegov let na Seeyou tega ne pokaže, zato pa, v primerjavi z zmagovalcem, dobimo občutek, da je svojo traso narisal s preveč nervozno roko in morda premalo ob idealni liniji. Uvrstitev Madžara Laszla Hegedusa, svetovnega rekorderja v disciplini FAI trikotnik 1250 km in velikega poznavalca madžarskega vremena, na 13. mesto s samo 6 km večjo poprečno hitrostjo pač govori, da je bilo vreme polno zank. Ja, polno zank in narejeno kot nalašč za nizozemske jadralce, ki doma neprestano jadrajo v tako piškavem vremenu, prepredeno z nenehnimi vremenskimi preobrati in jih tudi lepa oblačna kulisa ne spravi iz tira. Pogled v oblake in izbira Jeroena Verkuijla (Niz) se zato najbrž nekoliko razlikuje od jadralcev, ki se jim ni treba nenehno boriti, da bi ostali v zraku. A Pristavčev položaj za nadaljevanja tekmovanja je ugoden. (E. P.)
V 18-metrskem razredu je zmago na 401 km dolgi nalogi slavil Britanec Davis, medtem se je Luka Žnidaršič uvrstil v prvo tretjino nastopajočih in pristal na solidnem 12. mestu z dobrim izkupičkom točk (828 točk). Tekmovanje se nadaljuje jutri, ko naj bi se vremenske razmere še nekoliko izboljšale.
V odprtem razredu je na 396 km dolgi dnevni nalogi zmagal Nizozemec Verkuijl, medtem ko je Boštjan Pristavec letel nekoliko bolj zadržano in končal na 19. mestu in prejel 758 točk.
Kaj Pristavec poroča za TV?
Na evropskem prvenstvu v jadralnem letenju je bil na sporedu drugi tekmovalni dan. Slovenski piloti so nastopili odlično. Vremenske razmere so bile zaradi močnega vetra še vedno nekoliko težavne Posadka Erazem Polutnik / Sebastjan Ramšak je v 20-metrskem razredu dvosedežnih letal pometla s konkurenco in suvereno zmagala z velikim naskokom. 359 km dolgo nalogo sta opravila s povprečno hitrostjo 121,35 km/h in drugo poljsko posadko pustila za seboj za 5 km/h. Druga posadka Anton Šibanc / Nik Šalej se je uvrstila na 21. mesto.
V skupnem seštevku so slovenske posadke uvrščene: 20-metrski razred : 19. Šalej/Šibanc , 21. Polutnik/Ramšak, 18-metrski razred: 23. Luka Žnidaršič, odprti razred: 10. Boštjan Pristavec. (B. P.)
18-METRSKI RAZRED
Andrew Davis, prekaljeni britanski jadralec, ki spodbuja asociacijo o legionarju na dopustu, ki ga ne spravi iz tira noben nepredviden dogodek, se je prvega dne uvrstil na 11. mesto, dan kasneje pa je konkurentom pokazal, kaj je bil nekoč davno prestal jadralski dril anglosaške jadralne šole, ki je bila tako neusmiljena kot celoten britanski šolski sistem. Iz daljave in z bajalico lahko ugotavljamo, da je bil tudi Luka Žnidaršič, edini slovenski jadralec v tem razredu, prvi dan žrtev tistega posebnega zasebnega prijateljskega brifinga Petra Szaba, ki mu je očitno nekaj manjkalo in mu ni nasedel samo Pristavec. No, današnji tekmovalni let mu je uspel veliko bolje in tako je še zmeraj v igri za solidno uvrstitev. Sploh pa bo v razredu 18-metrskih letal izjemno zanimivo, saj je konkurentov za naslov prvaka več. Sebastian Kawa lepo umirjeno sledi vodilnim, a zdi se, da je tudi Peter Szabo (Alfoldi, Szatymaz, klub, kjer se dogaja LX pokal) prišel z ambicijo, da konkurentom vzame skalp.
Na FR24 lahko opazujete jadralna letala, ki so opremljena s flarmom. Prvi tekmovalni dane sem skoraj eno uro opazoval letalo, ki se je na okrog 200 metrih motalo nad Donavo ina koncu le uspelo na leve bregu iztisniti varnih 700 metrov za odlet na cilj in pristanek. Vsekakor vredno ogleda. (M. K.)
Erazmov dnevnik (2)
(OPENSOARING, 14. julija 2015, besedilo Erazem Polutnik, fotografije EGC2015, Peter Czegeny in SGT, video EGC 2015, uredil Milan Korbar)
13.7.2015 Prvi tekmovalni dan Kot se za prvi tekmovalni dan spodobi, nas je zjutraj pričakal dež. Brifing ob 9:30. Danes je bil malo daljši, da so ponovno povedali vse pomembno o postopkih na letališču. Organizacija prvenstva je vrhunska, čisto nasprotje svetovnega prvenstva v Szegedu. Na žalost pa je dan odpovedan. Dan preživim med jadralnimi letali, kjer večina pilotov želi naložiti posodobitve, točke in zračni prostor. Del slovenske ekipe se je odpravil v vojaški muzej v Kecel. Bojda je bilo odlično. Popoldan skrbimo za fizično kondicijo z igranjem odbojke. Ekipa ET proti CG. Tokrat zmagamo. Boštjan in Klaus sta nas povabila na večerjo. Klaus je iz Nemčije prinesel okusno kuhano svinjsko kračo. Ustavimo se še v šotoru, kjer igra živa glasba in kmalu smo tudi v postelji. Jutri bo verjetno prvi tekmovalni dan.
Pogled iz zraka na upravno zgradbo s hangarji in kontrolnim stolpom
14. 7. 2015, Srebrni C Brifing ob 10. uri. Naloga je dolga 2:30 AAT z obveznimi cilindri na obratnih točkah, veliki so po petnajst kilometrov. Po uradnem brifingu imamo še zasebnega s Petrom Szabom, da pove vse trike glede današnjega dne. Vzletanje se prične ob 12:15. Večina neba je prekrita s kumulusi, ki lezejo narazen kot moški v srednjih letih. Pade tudi nekaj kapelj. Tokrat letim va sprednjem sedežu, Seba pa je kot sopilot zadaj. Nekaj težav imava pri vzletu, ker nama motor preklopi v pomožni način in ne razvije polne moči. Po odklopu se zapodiva proti severozahodu na hribčke, kjer naj bi po Petrovih nasvetih bila največja verjetnost za dviganje. Nič od nič in palico predam Sebu, ki ima za odtenek bolj mirne živce. Z muko se pričneva vzpenjati 200 m nad terenom. Startava visoko, tik pod bazo, na 1350 m in letiva v smeri proti Szegedu. Veliki čvrsti oblaki govorijo o močni termiki. Žal sva zmeraj malenkost prepozna in ne najdeva pravega dviganja. Malo pred prvim sektorjem dohitiva naš duo discus CG (Šibanc & Šalej) in odločimo se, da se, glede na vremenske razmere, raje obrnemo proti drugemu sektorju. Midva se še zapeljeva do naslednje fecke. Spet nič. Obrneva na 700 m, kar je še dobra višina za ravnino na Madžarskem. Potem pa hladna prha, samo spuščanje do 200 m. Seba skuša nekaj iztisniti iz slabe nulce, vendar tudi ta hitro crkne. Nimava več idej kam in v finalu prižgeva motor. Vsaj srebrni C sva naredila. Kot se za pravi zunajletališki pristanek spodobi, se vreme vsaj na videz zelo izboljša. Slike si sploh ne upam narediti. Ostali naši tekmovalci se še borijo, vsi pa so dobro preživeli krizo in se rešili iz višin okoli 200 m. ET je pospravljen, midva pa ob pivu bodriva drug drugega, da bo jutri bolje.
Erazmov dnevnik
(OPENSOARING, 13. julija 2015, besedilo Erazem Polutnik, fotografije Boštjan Pristavec, uredil Milan Korbar)
10.7.2015 Drugačen začetek
Na tekmovanje sva se s Sebom odpravljala šele v petek dopoldan, ker je Seba še celo noč iz četrtka na petek delal. Ko smo v petek zjutraj nosili iz službe še zadnje kose opreme za tekmovanje, me je sodelavec povprašal, če grem kar po zraku na tekmovanje. Kratek pogled v nebo in retorično vprašanje, zakaj pa ne. Seba je bil takoj za in ob 11. uri je bilo letalo pripravljeno na startu, najin pomočnik Aljaž pa na poti. Vreme je bilo sicer še zelo mlado, ampak omogočal nam je letenje do madžarske meje, nekje med 500 m in 1400 m AGL. Ko preletiva mejo se razmere izboljšajo in ob 13. uri imava še samo dobrih 100 km do Ocsenyja. Toniju in Niku pošljeva SMS, da bi izvedela na kateri frekvenci letiva in napiševa, da sva 100 km od Ocsenyja. Nazaj dobiva odgovor »Divjaka!«. Strinjava se, da posadka CG ni najbolje razumela najinega SMS, zato pošljeva še enega »-1400m«. Pa tudi tega nista razumela. Mislita, da pač malo testirava kakšen instrument. Ob 14. uri preletiva Ocseny in ker je še tako zgodaj nadaljujeva proti Szatymaszu. Seba vmes malo oddrema. Nad Szatymaszem srečava Petra in Laszla, ki sta prav tako po zraku namenjena na prvenstvu. Del poti odletiva skupaj. Popoldan sledi obvezno tehtanje in pregled dokumentov. Nekako tako kot pri boksu, sva za par gramov pod maksimalno vzletno težo 750kg.
11.7.2015 Drugi trening
Jutranja rosa je obetala še en dober dan. Na žalost pa temperatura ni dosegla vrednosti prejšnjega dne in zato je bilo na nebu malo manj oblakov in dosežene višine tudi niso bile primerljive s prejšnjimi dnevi. Za nalogo imamo tri urni AAT, najprej proti Szegedu, potem proti Pecsu in še za konec malo proti severu. Štartava sama in razmeroma zgodaj, ker gre za trening. Po prvem sektorju se odločiva za let tik ob vojvodinski meji, da preveriva, kakšne se tam vremenske razmere. Večina drugih leti bolj severno, po robu gozda, mimo Janoshalme, kar se izkaže za bistveno boljšo odločitev. Srečava nemško ekipo Arcusov in letimo nekaj časa skupaj, potem pa sama pospešiva naprej. Po postaja spremljava CG, ki danes leti, kot da bi imel prižgan motor. Proti severu je nebo modro z nekaj »feckami«. Brez težav doseževa zadnji sektor in narediva dolet proti domu. V dvosedu čas bistveno hitreje teče. Zvečer sledi opremljanje hladilnika in iskanje odprte gostilne po Szekszardu.
12. 7. 2015 Uradno odprtje EGC 2015
Danes ni letenja, ker je dan namenjen uradnemu odprtju. Pred pričetkom, ob 10. uri pomagamo Boštjanu pri preverjanju krilnega rezervoarja, potem srbski ekipi (Zoran in Branko) pri sestavljanju dveh novih JS-jev. Zoran bo šele na tekmovanju opravil krstni let. Po večurnem praženju na soncu in poslušanju govorcev sledi letalski program. Zanimivi sta predvsem dve točki, akrobatski let z jadralnim letalom fox in nastop Redbullovega pilota Beszenyija z extro. Organizator nam je ob prijavi dal vstopnice za bazen, zato je bila naslednja odločitev preprosta. In nismo bili edini.
13. 7. 2015 Prvi tekmovalni dan
Kot se za prvi tekmovalni dan spodobi, nas zjutraj pričaka dež
EP Ocseny 2015 odprtje EP (3)
(OPENSOARING, 12. Julija 2015, besedilo Milan Korbar, fotografije Milan Korbar, uradni strani FAI in EGC2015)
Tekmovalci na evropskem jadralnem prvenstvu v Ocsenyju so tretji dan za trening vzeli zares, predvsem to velja za dvosede, kjer so rezultati današnjega dne zelo blizu tistim, ki bi jih verjetno želeli slovenski jadralni piloti videti tudi na koncu evropskega prvenstva. Toni Šibanc in Nik Šalej sta bila najhitrejša v duodiscusu pred mnogimi arcusi, med katerimi sta bila na 6. mestu, z majhnim zaostankom, Erazem Polutnik in Sebastjan Ramšak. Tudi sicer so bile razlike v hitrostih majhne.
Naloga za dvosede
Ne vemo, zakaj je Luka Žnidaršič v 18-metrskem razredu štartal šele, ko so se konkurenti že vrnili, prav tako ni znano zakaj je preletel tako kratko razdaljo. Možna je sprememba vremena. Tudi Poljak Sebastian Kawa, najboljši jadralec vseh časov, je pokazal, da tudi na treningu ni šale, bil je najhitrejši med vsemi.
Naloga za 18-metrski razred
Boštjan po naših podatkih ni letel. Dnevi zmagovalec v odprtem razredu je Šved Jim Acketoff z EB28. Razlike med prvimi desetimi so majhne, kar v nadaljevanju obeta zanimivo tekmovanje.
Naloga za odprti razred
Uradna spletna stran ima tri spletne kamere, ki prikazujejo živo sliko pred klubskim hangarjem, druga kaže parking letal, vidi pa se tudi štartna vrsta in vzleti letal, tretja pa je pred drugim hangarjem in deloma zajema prireditveni oder. Morda vas bo zanimalo in boste danes, 12. 7. 2015 prek teh treh kamer spremljali otvoritveno prireditev, ki se bo odvijala takole: - 10.00 -10.15 skok treh padalcev iz letala Antonov An-2 z zastavo prvenstva, - 10.15 10.45 ceremonija ob odprtju prvenstva, - 10.45 10.55 predstavitveni let dvoseda IS-28B2 vzlet s pomočjo vitla in šolski krog, - 10.55 11.10 predstavitveni let starodobnih letal: letalo Polikarpov Po-2 potegne jadralno letalo cimbora, ki bo po odpenjanju izpeljalo akrobatski program, - 10.10 11.20 predstavitveni let zmogljivosti letala Polikarpov Po-2.
Potem pa bo že čas za prvi tekmovalni dan. Vabljeni k spremljanju!
EP Ocseny 2015 (1)
(OPENSOARING, 10. Julija 2015, besedilo Niko Slana, foto Milan Korbar, uredil Milan Korbar)
Zdaj, ko so se tekmovalci visokega kakovostnega razreda preselili v Ocseny, lahko mirno zajamemo sapo in kaj zapišemo o dogajanjih na 18. evropskem prvenstvu, seveda v odvisnosti od kakovosti naših asociacij, saj bomo tekmovanje spremljali le od daleč. Zato se ne bomo spuščali v taktično tehnične podrobnosti, za kaj takega bodo morali ljubitelji jadralnega letenja najti vir iz prve roke. Velika slovenska ekipa v Ocsenyju bo, prek FB, poleg »selfijev« ponudila še marsikaj, od pogovorov, izjav, filmskih zapisov itd, tako da jih bo domače tekmovalno nastrojeno jadralno občestvo razumelo in občutilo, da bodo seznanjeni o zankah, ki so jim jih nastavili vreme, organizatorji in konkurenti. Več kot bomo lahko prebrali, slišali in videli, bolje bomo razumeli, kako je v koži vsakega od šestih tekmovalcev.
Prva asociacija za slovensko ekipo Ocseny 2015 je bil Miran Ferlan. Po dolgem času smo lahko znova pomislil, da se morda v ozadju slovenske ekipe dogaja nekaj, kar bi lahko bila tudi slovenska reprezentanca, celo v tistem klasičnem socrealističnem pomenu, za katerega si je prizadeval Miran, ki je načrtoval organizacijo dogodkov že kakšno leto vnaprej in kot obseden letal od podpornika do podpornika, pri tem pa so mu pomagali tekmovalci, vsak po svojih sposobnostih in možnostih. Tisti, ki je imel znanca v Kobjeglavi, je vedel, kaj mora izplenit, da bi ob skupnih večerjah lepo zazvenele strune na kitarah pršuta. Miran se je lotil žicanja bolj na globalni ravni, denimo, zagotovil je letalske karte za ekipo, poskrbel za kontejnerski prevoz letal na prizorišče, iskal povezave z ljudmi v tujini, ki bi lahko kakorkoli pomagali. Edina stvar, za katero se mu ni bilo treba truditi, je bilo njegovo znanje meteorologije, ki ga je nosil s seboj in nasmeh dobrodušnega Šreka, ki je odpiral vsa vrata. Poskrbel je, da je reprezentanca delovala kot ekipa, potrudil se je, da so drobtinice ujeli celo mediji, denimo, informativno gradivo o tekmovalcih z naslovom Tihi šport višin, na prizorišču je poskrbel za fotografske seanse, a te fotografije so bile že bolj ali manj namenjene sponzorjem, da bodo videli, v kakšno ekipo so vložili svoj, predvsem pa družben denar. Fotografije smo predstavniki medijev dobili v roke šele čez mnogo let, ko je bila YU-reprezentanca že globoka zgodovina. A vendarle, tudi fotografije z dolgoletnim zamikom so odigrale svojo vlogo in so dokaz tistega obdobja. Miranu v zagovor je treba povedati, da takrat še niso poznali spleta.
Dandanes je vse precej drugače, saj morajo tekmovalci sami poskrbeti zase in za svoje pomočnike, edina podpora prihaja s štartnino od LZS. Sicer pa bi lahko ekipo razdelili na tri dele za dvema ekipama stojita lastni firmi tekmovalcev (Erazem Polutnik, Sebastjan Ramšak in LXnav ter Luka Žnidaršič in FES), duo discus s Tonijem Šibancem in Nikom Šalejem je bolj klubsko obarvan (AK Celje), Boštjan Pristavec pa je še najbolj samostojen. Še zmeraj ni osrednje povezovalne osebnosti, saj sta si Miranovo vlogo, kolikor smo obveščeni, razdelila Erazem Polutnik, ki je prek svoje firme poskrbel, da bodo člani reprezentance prepoznavni na uradnih sestankih, na zmagovalnih stopničkah in pač tam, kjer bodo nastopali. Dobre Erazmove povezave z Madžari, navsezadnje jim je za tekmo odstopil svoje enosedežno jadralno letalo JS1, bodo poskrbele za verodostojne vremenske napovedi. In tudi sicer se bodo tekmovalci, ki imajo v svojih letalih Erazmovo tehnologijo, obnašali do slovenskih jadralcev dovolj prijazno, tako da si boljšega izhodišča Slo ekipa najbrž ne more želeti.
Morda je treba omeniti, da je v zadnjih mesecih v nacionalno TV precej bezal Pavel Magister tako, da se prvič odpira možnost, da bomo o nastopih v Ocsenyju in na Ptuju slišali tudi kaj prek TV in morda tudi radijskih valov. Da bi ta možnost tudi zaživela ne bodo dovolj avtoportreti in všečki na FB, ampak bodo morali reprezentanti in njihovi pomočniki za to tudi kaj narediti. Kolikor vemo, informacije do Dela, Dnevnika, Večera in drugih medijev ne bodo pošiljali.
Skratka, slovenska jadralna reprezentanca je z vsem opremljena veliko bolje, kot so bile nekoč YU slovenske reprezentance, tako, da Miranovega šarma najbrž nihče več ne bo pogrešal, v kolikor se ga še kdo iz te ekipe sploh spomni. Boštjan Pristavec zagotovo, saj je za še za rep ujel tisti čas. Iz spomladanskega tekmovanja v Nitri so prišle vesti, da tekmovalci niso še nikoli tako dobro sodelovali. V Ocsenyju bomo lahko prisluškovali, seveda vse prek FB, če se je tisti občutek bližine iz Nitre ohranil in da ni bil na delu morda samo občutek zimskih razmer, ko je bilo dejansko bolj prijetno v skupini.
Ostale povezave
