Kaj povedati? Komu? Dirke je konec.
(OPENSOARING, 24. avgusta 2015, besedilo Boris Žorž, Fotografije Boris Žorz in Aleš Janaša, uredil Milan Korbar)
Boris v letalu
Udeležba je bila vsaj po številu podpovprečna. Vajeni smo, da tekmuje okoli 40 letal na tekmovalni razred, tu jih je bilo okoli 20. Manjkalo je nekaj dobrih pilotov, recimo aktualni svetovni prvak v standardnem razredu, Belgijec Schmelzer. V klubskem razredu so manjkali Poljaki, Švedi, Madžari, Danci, Litvanci, Nizozemci. Tudi v drugih razredih je bilo podobno. Ne moremo sicer reči, da je bilo prvenstvo zaradi tega slabe kvalitete, saj so vendarle prišli vsi najboljši, je pa vseeno zanimivo, kaj je razlog za neudeležbo. Zahtevnejši teren od ravninskih dirk? Leta 2008 na svetovnem prvenstvu je bila bistveno večja udeležba. Finance? Nobena tekma takega ranga ni poceni, ampak najbrž to ni glavni razlog.
Organizacija ni bila vrhunska. Lahko bi celo dejali, da je bila pomanjkljiva. Stvari so tekle zaradi vztrajnosti, ker udeleženci vedo, kako stvari potekajo. Vse je slonelo na Franci Vorano, vodji dirke, ki pa sama ni mogla biti za vse. Precej stvari je izpadlo precej amatersko, kar ne bi pričakoval za tako pomembno tekmovanje. Dobili smo občutek, da je šlo organizatorjem v prvi vrsti za denar. Za plačano startnino smo dobili možnost udeležbe na tekmovanju in to je bilo vse. Še majico za spomin smo si morali kupiti sami. Wifi v kampu je delal slabo ali pa sploh ni. Na voljo imajo dobre meteorologe, imeli pa smo vojaške, ki jih je financirala država in so prvič od blizu videli jadralna letala, poleg tega niso poznali okoliškega terena in na splošno so bili bolj za splošno letalstvo. Temu primerne so bile discipline, postavljene so bile bolj za prejšnji dan kot za tekoči, pokazala se je tudi premajhna prožnost organizatorjev, ki so nas, ne glede na vremensko situacijo, vlekli zmeraj na isto točko odpenjanja, čeprav kakšen dan ni bila primerna.
In kaj je bilo dobro? Vreme. In hribi. Prvi teden je bilo vreme vrhunsko, lahko bi se reklo značilno za Rieti – visoke baze, močna dviganja in konvergenca. Menda je bilo ves mesec prej še boljše. In po dobrem vremenu tudi ni težko postaviti disciplino, ki bi se jo dalo hitro obleteti. Hitrosti zmagovalcev so bile visoke, tudi v klubskem razredu. Vreme ni bilo vedno preprosto, imeli smo zahtevne dneve, večkrat pa je bilo treba med disciplino prilagajati tempo. Imeli smo še eno vrsto tipičnega vremena – nevihte. Tudi to se v osrednji Italiji pogosto dogaja, je pa zelo zahtevno za letenje in rezultati so večkrat odvisni od sreče, kot se je to letos pokazalo v ostalih dveh razredih, kjer so se v zadnjih dneh uvrstitve zelo premešale. Nenavadno je bilo tudi, da tri dni nismo leteli.
Kar se letenja tiče, sem zadovoljen. Večkrat sem uspel ugotoviti, da imam popolnoma konkurenčno letalo, ki ni nič slabše od drugih. Tudi letel sem v redu, saj sem večkrat ujel oziroma prehitel kakšno skupino. Še enkrat pa se je pokazalo, da imajo skupine moč, posamezniki pa so ranljivi. Povsod so ekipe letele skupaj, posamezniki pa s(m)o se pridružili kakšni skupini ali pa smo leteli sami. Letos se soliranje ni obrestovalo, saj so bili vmes zahtevni dnevi, kjer si potreboval skupino, da si našel dviganje, ki si ga kot posameznik lahko zgrešil. Tako smo v klubskem razredu počasi odpadali Finec, Anglež, jaz in zadnji dan še Slovak. Čeha sta od začetka do konca letela kot ekipa in zasluženo osvojila prvi dve mesti.
Moja večja napaka je bila, da sem tisti nesrečni dan predobro odletel prvo kateto in prehitel skupino, potem pa sem ostal sam. Dokler je bilo dobro vreme, mi je šlo bolje od skupine, ko pa so se začele težave, nisem našel dviganja, čeprav sem pravi čas ugotovil, da je nekaj narobe in je treba dvigniti nivo leta. Tudi ostali so imeli težave, vendar je skupina našla dviganje, jaz pa ne. Smola ali neznanje? Kaj pa vem. Dejstvo je, da imam težave pod velikimi oblaki najti dviganje. Tega dne sem bil spočit, motiviran in dobro razpoložen in zaradi dobrih dosežkov tudi samozavesten. Tudi letel nisem drugače kot prejšnje dni, da bi lahko rekel, da sem kaj spreminjal in se zato ni izšlo. Kakorkoli že, s tako napako ne moreš na vrh.
Če bi mi kdo pred tekmo rekel, da bom osmi, bi podpisal. To je dober rezultat, vseeno pa je ostalo malo grenkega priokusa, ker sem bil nekaj časa v igri za vrh. Žal sem to priložnost zapravil, a zdaj vem, da sem konkurenčen.
Na koncu bi se zahvalil vsem, ki ste navijali zame in me spodbujali, še posebno pa družini, ki prenaša moja potovanja, 'tim kapitanu', ki si je vzel čas, da je šel zraven, Comiti in LZS za finančno pomoč ter LXnav za rezervni zapisovalnik leta, ki ga na srečo nisem potreboval.
Imejte se lepo in upam, da se še kdaj takole oglasim, Boris
Boris Žorž osmi na EP v klubskem razredu
(OPENSOARING, 15. avgusta 2015, EP v jadralnem letenju v Rietiju/It)
Boris po dnevni zmagi
Osmo mesto Borisa Žorža na evropskem prvenstvu 2015 v klubskem razredu v Rietiju je solidna uvrstitev, čeprav smo ga že videli na evropskem vrhu. Zadnji dan je pristal na 12. mestu. Vsi, ki letijo jadralna letala klubskega razreda, so lahko ponosni, da imajo v svojih vrstah tako prodornega tekmovalca, ki mu do vrha ne manjka prav nič – če pozabimo na kanček sreče in ščepec intuicije, ki se pač sama pripelje ali odpelje iz naših misli. Zatorej je treba Borisu Žoržu za nastop v Rietiju čestitati. Kdo je že rekel: »Srečamo se pri Filipih?« Seveda, Boris še ni rekel zadnje besede.
Boris Žorž:Petek, 14. 8. 2015
Na hitro. Za zadnji dan so nam najprej pripravili 3h AAT, ki so ga potem skrajšali na 2,5 h. Popoldne so bile napovedane nevihte in visoka oblačnost od zahoda. Pihal je zmeren jugozahodnik.
Začetek je bil kar težak, saj smo nekaj časa krožili rahlo na dol, da smo ostali v zraku. Brez skupine bi bil hitro na tleh. Po začetnih težavah se je naredilo kar v redu vreme. Odletel sem povprečno. Najboljši so šli na jug in potem precej severno čez Gran Sasso, kar jim je prineslo visoko hitrost. Jaz sem letel s Francozoma in Slovakom in smo malo preveč zakomplicirali pot proti jugu, držali smo se hribov in naredili nekaj ovinkov. Hitrejša pot je bila direktno čez ravnino.
Nazaj grede potem nič posebnega, ne počasi in ne posebej hitro.
Tako, pa smo končali dirko.
Naj bo za danes dovolj, ker je že pozno, saj smo imeli precej opravkov. Jutri potujeva domov, se pa v nedeljo ali ponedeljek še javim z zaključkom.
Boris dnevni zmagovalec v Rietiju
(OPENSOARING, 13. avgusta 2015, EP v jadralnem letenju, besedilo Boris Žorž, fotografija in video iz Rietija Aleš Janša, video in uredil Milan Korbar)
Četrtek, 13. 8. 2015
Napovedali so dan, ko bo popoldne termika slabša, disciplina pa klasika 260 km. Glede na napoved bi bilo smiselno startati bolj zgodaj, a vreme ni sodelovalo in zelo dolgo smo se pobirali, preden smo dosegli primerno višino. Takoj ko sem lahko, sem se podal na disciplino.
IPF pred vzletom
Proti prvi točki je šlo v redu, ampak nič pretresljivega. Pri Monte Velinu smo že leteli skozi prvo ploho, čeprav jih v napovedi ni bilo.
Druga kateta je bila z rahlo komponento vetra v hrbet, zato je hitrost naraščala. Držali smo se visoko in marsikje se je dalo lepo peljati pod oblaki. Nekajkrat nas je poškropilo, blizu druge točke je bila nevihta, ki tudi ni bila napovedana, proti točki pa vse prazno. Odločili smo se za let proti nevihti in na njenem robu smo dobili dobro dviganje, ki nam je omogočilo let do točke in nazaj pod rob nevihte. Od tu smo večinoma v ravnem letu nabirali višino in na koncu je zadostovalo za dolet. Vmes se je bilo potrebno izogniti še nekaj ploham in leteti skozi eno tik pred ciljem.
Danes se je izkazalo, da je bil start optimalen, saj če bi bili na zadnji točki malo kasneje, bi bili verjetno že v težavah.
Danes je bil obliž za včerajšnjo polomijo, žal pa je bil danes dan vreden toliko kot sem včeraj izgubil.
Jutri je še zadnji dan, napoved pa zakomplicirana. Obljubljajo plohe in nevihte, popoldne pa še pooblačitve.
Poročilo po premoru - nič dobrega
(OPENSOARING, 12. avgusta 2015, EP v jadralnem letenju, besedilo Boris Žorž, fotografija Aleš Janša, uredil Milan Korbar)
Sreda, 12. 8. 2015
Napovedan je bil dober dan z bazami na okoli 3200 m. Dobili smo 3-urno nalogo AAT s cilindri. Že takoj po vzletu je bilo videti, da nekaj ni v redu, saj so bila dviganja šibka in raztrgana. Nekako smo se spravili pod bazo in čakali, da se vreme popravi. Štartal sem za Čehi in jih v prvem dviganju prehitel. Do prvega sektorja smo leteli skupaj in ker tam ni bilo primernega dviganja, sem se odločil, da nadaljujem v sektor, dokler ga ne dobim. Skupina za menoj se je obrnila.
IPF pripravljen!
Moja dločitev sama po sebi ni bila napačna, saj je šlo v redu, problem je bil, ker sem izgubil skupino. Do 25 km pred Rietijem sem kljub temu dobil nekaj dobrih dviganj in zdelo se je, da je vse v redu. Potem pa mi pet zaporednih oblakov ni dalo dviganja in znašel sem se pri tleh. Ne ravnina in ne hribi niso dali dviganja, let pa sem končal na letališču, brez da bi opravil nalogo.
Analiza je pokazala, da je skupina pred Rietijem dobila moje manjkajoče dviganje in potem je dobila priključek na koncu doline, kjer sem bil jaz, čez 10 minut, prenizek. Rezultat je katastrofa, izgubil sem 700 točk in vse možnosti za dobro uvrstitev. Najbolj boli spoznanje, da če bi ostal s skupino, bi verjetno končal pri vrhu.
Mednarodni večer, dan počitka in odpoved tekmovalnega dneva
(OPENSOARING, 11. avgusta 2015, Boris Žorž z evropskega prvenstva v Rietiju)
Torek, 11. 8. 2015
V nedeljo zvečer smo imeli mednarodni večer. Kot je navada smo preizkusili veliko lokalnih posebnosti, na primer nemške käsespätzle, italijanske peresnike arrabbiatta, avstrijske klobasice na žaru, švicarski raclette in množico sirov, salam, paštet in drugih dobrot, pa tudi različnih napitkov. Ker je bil naslednji dan napovedan dan počitka zaradi slabega vremena, se je prireditev zavlekla v jutro.
Ponedeljek: Namesto tekmovalnega dneva se je na nebu pojavil poseben jadralec!
Ponedeljek je minil v znamenju počivanja, saj je skoraj ves dan deževalo, vmes so bile tudi nevihte. Tudi za turizem dokaj neuporabno vreme, zato sva skoraj dobila preležanine, saj sva bila ves dan v šotoru.
Danes, v torek, smo imeli 20% možnost za letenje in 100% možnost, da ne bomo leteli. Trenutno je še nekaj sonca, za popoldne pa so napovedane pooblačitve ter dež in nevihte. Danes bova poskusila biti turista, dokler se vreme ne sfiži.
Za jutri pričakujemo letenje, bo pa problematično, ker je steza precej razmočena, pa tudi višine baz ne bodo takšne, kot smo jih bili navajeni prve dni. Četrtek bo, kot kaže, v redu, za petek pa spet pričakujemo pooblačitve. Res, nenavadno vreme za Rieti.
18. EGC2015 Rieti – odpovedan tekmovalni dan
(OPENSOARING, 9. avgusta 2015, Boris Žorž z evropskega prvenstva v Rietiju, fotografiji Boris Žorž)
Rieti danes ob 12.00
Nedelja, 9. 8. 2015
Danes je bilo že zelo zgodaj jasno, da bodo nevihte bolj zgodaj kot včeraj, ampak organizatorji so vseeno pripravili disciplino in postavitev starta. Ob 12.00 uri, ko bi moral biti prvi vzlet, je bila ena nevihta nad startno linijo, druga pa v prvem sektorju. Na prigovarjanje vodij ekip so disciplino odpovedali.
Ob 20.00 uri nas čaka mednarodni večer. Naša ekipa bo pripravila italijanski kruh (upam, da kje najdeva solidnega, tu je kruh namreč precej slab), zaseko in dimljeno klobaso.
Rieti ob 12.18
Jutri je prost dan, pričakujemo prihod hladne fronte, pa tudi za pojutrišnjem napoved ni obetavna, saj bomo v središču ciklona. Tekma bo sicer potekala do petka.
Moram pa pokomentirati zgražanje nad facebook stranjo jadralne reprezentance. Meni se to ne zdi nič spornega. Je pač še en vir objavljanja informacij. Tega ne vidim kot konkurenco opensoaringu, ampak dopolnitev. Vsak ima pravico in možnost spremljanja informacij, kot mu ustreza. Verjetno se bo pa nek tujec celo bolj znašel na facebook strani kot na opensoaringu, saj ima tam avtomatizirane prevode. Na tej strani so bolj primerne kratke novičke, na opensoaringu pa daljši članki. Medsebojno merjenje moči pri tako majhnih ekipah pa je brez veze porabljena energija, ki bi jo raje pretočili v kaj bolj pametnega.
Imejte se lepo, Boris in Aleš
Pa še zanimivo naključje. Tudi v Litvi na 1. svetovnem jadralnem prvenstvu za 13,5 metrski razred je bil danes odpovedan tekmovalni dan zaradi neprimernih vremenskih pogojev.
Boris opisuje petek in soboto v Rietiju
(OPENSOARING, 8. avgusta 2015, Boris Žorž z evropskega prvenstva v Rietiju, pripravila Niko Slana in Milan Korbar, fotografije Aleš Janša, FAI EGC Rieti in Soaringspot, video Milan Korbar)
Boris in njegovo letalo pripravljena za nov izziv
Petek, 7. 8. 2015
Danes je bil pa en izmed dni, ko ne gre po načrtih. Dobili smo klasiko 373 km, in sicer nenavadno, najprej na severozahod, potem na jugovzhod in nato v ravnino. Napovedano je bilo dobro vreme, na zahodu verjetno suha termika.
Razvoj oblakov je bil boljši kot pričakovano, v zrak pa sem šel povsem zadnji iz razreda, več kot deset minut za predzadnjim, ker se je tako izšlo z vlečnimi letali.
Ko sem se prebil do startne linije, ki je bila 25 km od točke odpenjanja, je bila ravno odprta linija, in jer je izgledalo v redu, sem startal še z nekaterimi drugimi. Šlo je super, do prve točke samo naravnost, potem pa 3,5 m/sek dviganje. Carsko, danes pa bo. Potem pa so se oblaki proti drugi točki posušili, in glede na izkušnje iz prejšnjih dni se mi je prižgal alarm, zato sem šel zelo iz kurza pod oblak, rezultat pa je bil izgubljenih 15 minut in 200 m višine. Moja skupina je seveda spredaj dobila dobro dviganje. Super, dan pokvarjen, samo, da ga ne uničim povsem, disciplina je še dolga, še zmeraj lahko kaj popravim.
Dnevna naloga za klubski razred za peti dan
Nato ugotovim, da sem malo moker. Spustila mi je vreča za pijačo in dva litra cedevite je steklo v padalo, sedež in v hlače. Odlično, pa še dehidriran bom, ker je to vse, kar imam s sabo. Spravim se k sebi in v nadaljevanju odletim v redu, potem pa se začnejo proti tretji točki gostiti oblaki. Spravim se pod bazo in ugotovim, da je ob točki nevihta, seveda nenapovedana. Uspe mi odpeljati dobro linijo in na obratni točki ujamem skupino, čeprav sem vmes letel skozi močan dež in slabo vidljivost in ob množici strel. Priznam, da me je bilo občasno kar strah. O.K., prvo napako sem odpravil, mogoče se da dan še rešiti.
Potem pa se je začelo. Najprej ob eni nevihti naprej, pa ugotovim, da je nad Rietijem že nova, ki onemogoča napredovanje. Britanca se zaženeta v dež in na drugi strani dobita 3,5 m/s, jaz ne upam. Po letu priznata, da se je čez nekaj minut za njima povsem zaprlo in sta imela srečo. Odletim proti Terminillu, kjer je sonce, vendar ne dobim dviganja. Avstrijec se odloči, da gre naprej v temo, in na drugi strani dobi dobro dviganje, jaz se obrnem nazaj in grem pod lep oblak, ki pa malo razočara. Mimo Rietija se spet prebijam skozi dež na robu nevihte, in na drugi strani uspem dobiti dviganje.
Proti zadnji točki je šlo zelo dobro, potem pa spet šok. Dve nevihti nad Ternijem, ki sta blokrali pot domov. Spravim se pod bazo in previdno napredujem proti domu. Po radiu slišim, da na letališču ni dežja, zato se odločim za preboj. Na 20 km imam 1200 m rezerve višine, ampak pri nevihtah včasih tudi to ni dovolj. Malo se svetlika, tako da je upanje. Začne se dež, strele levo in desno, jaz pa med obema nevihtama nekje vmes. Vse se srečno konča z dovolj rezerve, me je bilo pa pošteno strah. Nevihte v osrednji Italiji so namreč praviloma močnejše kot pri nas, ker imajo več energije.
Dosežek je bil danes slab, na srečo pa ne katastrofalen. Do danes vodeči Finec jo je odnesel še precej slabše. Tako hitro se v jadralnem letenju vse obrne. Bil je zagotovo zelo zahteven dan, kjer je bil tudi precejšen faktor sreče. Kriv sem si pa sam, saj sem imel dvakrat možnost zadevo izpeljati bolje, ampak saj veste tisto o bitkah in generalih.
Naslednji dnevi prinašajo nestabilno vreme z možnostjo ploh in neviht, tako da se obeta negotovo nadaljevanje.
Imejte se lepo, Boris in Aleš
Sobota, 8. 8. 2015
Kar malo čudno je izgledalo, ko smo se zbudili v megličasto jutro, posledico včerajšnjih neviht. Hitro nam je bilo jasno, da bo danes podoben dan. Meteorolog je napovedal nevihte ob 15:30. Seveda smo glede na napoved dobili nalogo AAT z večjimi cilindri okoli točk, in lahko obrneš kjerkoli znotraj teh cilindrov, minimalni čas leta pa je bil dve uri.
Vsi smo startali kmalu po odprtju starta, in tudi razlike so bile na koncu majhne. Hitrosti so bile precej visoke, še posebno v drugih dveh razredih, kjer j bila hitrost dneva kar 166 km/h. Po pristanku smo imeli še tri četrt ure časa, da pospravimo letala v prikolice, potem pa smo doživeli nevihto z močnim vetrom in dežjem.
Dnevna naloga za klubski razred za šesti dan
Za jutri napovedujejo več oblačnosti, čeprav so zmerni optimisti, da bomo leteli, v ponedeljek pa bo slabo vreme in so nam že napovedali dan počitka. Jutri popoldne po letenju b mednarodni večer, kjer vsaka država pripravi pogostitev.
Včeraj sta nas obiskala Toni in Boštjan, ki bosta tu še do jutri, in sta današnji dan izkoristila za izlet na Terminillo. Mimogrede, meha za pijačo sem se danes lotil s sekundnim lepilom in operacija je vsaj za en let uspela. Naj tako tudi ostane.
Opravičujem se za izpad poročil za včeraj, a v kampu smo brez interneta, tudi lete oddajamo na karticah, namesto po e-pošti. Italija, pač. Verjetno bodo počakali na konec tekme, da bodo popravili.
Nadaljuje se dobro vreme s konvergenco
(OPENSOARING, 6. avgusta 2015, Boris Žorž z evropskega prvenstva v Rietiju, pripravila Niko Slana in Milan Korbar, fotografije Aleš Janša, FAI EGC Rieti in Soaringspot, video Milan Korbar)
Boris in njegovo orodje po brutalnem letu
Tekmovalcem so naložili disciplino dolgo 419 km, najprej po hribih, na koncu še v ravnino. Po hribih je šlo spet precej dobro, čeprav je bilo za odtenek slabše vreme kot včeraj. Konvergenca še zmeraj deluje – to pomeni, da se družita toplejši celinski in hladnejši obmorski zrak, v dolgih linijah nastajajo oblaki, pod katerimi je letenje pravi užitek.
Vodilni v skupnem izidu
Seveda pa ne gre brez kakšnega zapleta. Danes je bil to Gualdo Tadino, druga točka. Spet močan veter po dolini, hribi so slabo delali, dviganja pa kratka in strgana, zelo bistveni so bili intervali. Tu se je naša skupina zakvačkala, nismo in nismo dobili enega samega dviganja, ki bi nas navdušilo in da bi lahko normalno napredovali. Pri Folignu je šla glavnina kar naravnost po najkrajši smeri, kje so bile samo fecke in slaba vidnost, mi pa več kot 90 stopinj s prav smeri pod lep oblak, ki pa ni takoj postregel z dviganjem. Morda bi moral kaj reči o tem, kako se tekmovalec počuti, ko se odloči in zavije pravokotno iz idealne smeri. Na koncu je sicer šlo z več kot s tremi metri na sekundo navzgor, a je bil naš izlet v stran na meji tega, da se je splačalo.
Miss Rietija po pisanju na FB
Pred vstopom v ravnino sem dobil dobro dviganje, tako da mi je manjkalo le še 500 m višine do doma. To sem z dobro linijo spravil celo na 200 m, a nisem tvegal z doletom, zato sem zavrtel še 1,5 m/sek in nabral dovolj višine za dolet. Do zadnjih 10 km pred ciljem je šlo v redu, za tem pa sem znova padel v spuščanje. Bilo je preveč zanimivo, ko ni bi bilo treba. Spet sem bil blizu najboljših, pomembno je, da ne delam večjih napak.
Dnevna naloga za klubski razred
Vročina se stopnjuje, danes je bilo že 38 stopinj. Ob vzletu letal je kot ob viharju, po zraku sta se valila prah in posušena trava, v kabini je vladal popolni kaos. Jutri pričakujejo podobno vreme, potem pa se nakazujejo vremenske spremembe.
Aleš vneto snema in slika, tako da bo verjetno iz tega še kaj nastalo.
EGC 2015 Rieti – brutalno
(OPENSOARING, 5. avgusta 2015, Boris Žorž z evropskega prvenstva v Rietiju, pripravil Milan Korbar, fotografija FAI EGC Rieti, video Milan Korbar)
Dnevna naloga za klubski razred za tretji tekmovalni dan
Zanimiv dan s še bolj zanimivimi izidi katerega izid je sedmo mesto zopet z minimalnim zaostankom, ki je Borisa Žorža utrdilo na skupnem tretjem mestu je opisal takole:
»Sreda, 5. 8. 2015
»Dan se da opisati z eno besedo: brutalno Ne pomnim, kdaj sem nazadnje letel po takem vremenu, če sploh kdaj. Baze oblakov med 3200 in 3500 m, dviganja 3-4 m/s, tudi več. Dobili smo disciplino 374 km, najprej na jugozahod, potem na severovzhod, in nazaj, tokrat po hribih. Proti prvi točki je šlo noro, hitrosti okoli 130 km/h, a je žal ravno okoli točke vreme zatajilo. Padli smo nizko in se v šibkih raztrganih dviganjih nekako privlekli čez. Potem pa iz tega, da ne veš, kaj bo, dviganje 3,6 m/s za 1300 m. Letel sem s skupino, saj je tako pod velikimi oblaki lažje najti dobra dviganja.
Analiza je pokazala, da smo bili na predzadnji točki približno enako hitri kot danes najboljši. Razlika je nastala, ker smo mi naredili malo preveč odklona v levo, pod lep oblak, ki je sicer dal 2,5 m/s, ampak se je poznala daljša pot (proti zadnji točki je bilo namreč precej prazno).
Dolet je bil pa čisti rodeo. Začel sem z -100 m, na pol poti do doma pa sem bil že na maksimalni hitrosti s preveč višine. Pri taki hitrosti je bila turbulenca ubijalska, in enkrat sem tako močno udaril v pleksi, da sem si nategnil vratne mišice. Na cilju sem bil 200 m previsok, ker nisem mogel porabiti višine.
Skratka, spet super dan. Do najboljših ni zmanjkalo veliko.
Imejte se lepo, Boris in Aleš«
Po takšnem komentarju lahko zapišem samo še, da si je dnevno zmago priletel Finec Juhani Sahlberg in njegov PIK 20A, s hitrostjo 117,7 km/h in 1.000 točk. S tem izidom ostaja tudi na vrhu v skupnem seštevku. Boris je s 111,1 km/h in 945 točkami pristal na sedmem mestu. Ker pa je tudi ostala družba od tretjega do šestega mesta končala nalogo z zelo podobnim izidom in minimalnimi razlikami v točkah, se je Boris lepo utrdil na tretjem mestu.
Da pa ne bo šel včerajšnji dan v pozabo, sem v SeeYou posnel štiri in pol minutni video najbolj zanimivih delov leta petih najhitrejših. Če bo zanimanja dovolj, bom podobno napravil tudi za vsak dan posebej.
EGC 2015 Rieti – tretje mesto za Borisa
(OPENSOARING, 4. avgusta 2015, Boris Žorž in Aleš Janša z evropskega prvenstva v Rietiju, pripravil Milan Korbar, fotografije SGT in FAI EGC Rieti)
»Torek, 4. 8. 2015
Danes je bil spet super dan z bazami ponekod blizu 3000 m in močnimi dviganji. Disciplina 345 km, najprej na jugovzhod, potem na sever, na koncu pa še v ravnino.
Pred startom smo leteli ob oblakih in se malo sabljali, ta del mi ni bil preveč všeč. Počakal sem, da je glavnina startala in se pognal za njimi. Bil sem cca 300 m pod skupino, ki mi jo je do obratne točke uspelo ujeti.
Z Mračkom sva potem večji del poti odletela skupaj, in dokler smo bili v hribih, je bilo super. V ravnino pa potem v suho termiko, kjer nisem bil najbolj prepričljiv. Razlika je nastala pred zadnjo točko, kjer sem zavrtel dviganje, Mraček pa je odletel na točko in potem v isto dviganje. Dolet je bil na čase zelo napet, saj so bila področja s spuščanjem, tako da nisem bil prepričan, če bo šlo. Nad Ternijem sem v ravnem letu nabral rezervo in mislil, da je stvar opravljena. Potem pa je zadnjih 10 km rezerva tako kopnela, da nisem bil več prepričan, če se mi bo izšlo. Na koncu so njive pred letališčem dale nekaj energije in srečno se je končalo.
Z letenjem sem zadovoljen. Upam, da nam bo vreme še naprej služilo, po takem je res užitek leteti.
Pozdrav iz vročega Rietija, kjer je ob 20.30 še 30 stopinj, Boris«
»Kot običajno se vsak dan zjutraj pobriše rosa, odstranijo muhe. Ker se je Boris v soboto odločil, da zaradi vremenskih razlogov ne bo letel, sva spolirala krili. Dela sva se lotila takoj po »jutranjem posvetu«. Odprla sva škatlo s polirno pasto in ugotovila da je zanič, zato sva šla v trgovino po novo. Torej sva začela kakšno uro kasneje, ko je sonce že močno pripekalo. Mislila sva da bova to opravila vsaj v eni uri a se je delo zavleklo do 14.00. Seveda sva bila vesela vsakega oblaka, ki nama je naredil senco. Zvečer, ko pa sva začela kuhati večerjo, sem ugotovil, da sem naredil napako ker se nisem prej namazal s kremo tako, da me je hrbet pekel še dva dni. To sem že prebolel.
Drugače pa so si dnevi zelo podobni. Zjutraj je še nekako hladno, se pa zelo hitro segreje. Čez dan so temperature ubijalske, od 35 do 37 stopinj že vse odkar sva prišla. Danes zvečer ob 20.30 je še vedno vztrajalo pri 30 stopinjah. Za naslednje dni pa tudi ne kaže, da bi prišlo do kakšne ohladitve.
Lp, Aleš Janša«
Tukaj pa še vedno najdete spletno kamero, ki biva v Rietiju in gleda na štartno vrsto:
EGC 2015 Rieti – prvi tekmovalni dan, Boris četrti
(OPENSOARING, 3. avgusta 2015, pripravil Milan Korbar, fotografije SGT in FAI EGC Rieti)
Borisov cirus IPF gleda oblake pred sabo in si misli svoje
Prvi tekmovalni dan na evropskem prvenstvu v Rietiju je postregel z zanimivimi rezultati v klubskem razredu. Dnevni zmagovalec na 339 km dolgi nalogi je Finec Juhani Sahlberg s povprečno hitrostjo 104,8 km/h in 1.000 točkami. Očitno je PIK 20 A še vedno odlično letalo. Sledi mu Gerrard G. Dale iz Velike Britanije, ki je s standard libelle dosegel hitrost 96,6 km/h in 931 točk. Zanimivi so na tretjem mestu Italijan Davide Schiavotto, ki je s časom 3:32:38, potrebnim za hitrost 95,7 km/h le za 8 sekund prehitel četrtega Čeha Romana Mračka in za 9 sekund prav tako četrtega Borisa Žorža, ki jima je izračun prinesel po 897 točk, torej samo eno točko razlike do tretjega mesta. Vsi trije pa nastopajo s cirrusi. Glede na trajanje discipline in dolžino leta bi bilo to primerljivo s tisočinkami sekunde pri smučarjih. Pa naj še kdo reče, da to ni šport v najboljšem pomenu besede.
Štartna vrsta
V 15 metrskem razredu je dnevni zmagovalec 416,2 km dolge naloge Čeh Jaroslav Tomana, ki je s ASG 29 E dosegel povprečno hitrost 99, 5 KM/h in za ta dosežek prejel 1.000 točk. Tudi tukaj so razlike med tekmovalci zelo majhne, ne tako izrazite, pa tudi zmagovalec ne izstopa od povprečja prvih petih zasledovalcev.
Vlačuge na svoja mesta!
V standardnem razredu je bila naloga dolga 391,2 km. Najhitrejši je bil Nizozemec Sjaak Selen, ki je dosegel hitrost 113,1 km/h in prejel 1.000 točk. Tudi tukaj so bili zasledovalci zelo izenačeni, saj je prvih osem zasledovalcev v hitrostnem razponu od 109,3 km/h do 108,3 km/h, kar je prineslo od 937 do 919 točk.
Očitno so bile priprave, ki jih je Borisova ekipa opravila zjutraj, ko je k naslovni sliki jutranjega prispevka zapisal »Še zadnje priprave«, zelo dobre. Čestitke za dnevno uvrstitev in najboljše želje za nadaljevanje.
Pa še poročilo od Borisa in Aleša
Ponedeljek, 3. 8. 2015
Za prvi dan smo dobili zanimivo vreme z napovedano konvergenco, ki naj bi omogočala visoke hitrosti. Ni šlo sicer povsem po načrtih, saj je bila omenjena konvergenca precej južneje kot je bilo mišljeno, proti severu pa dokaj pokrito.
Do prve točke mi je šlo odlično, prehitel sem kar nekaj tekmovalcev in dosegel hitrost 120 km/h. Tudi do pol poti nazaj proti Rietiju je šlo odlično, prehitel sem dve skupini, potem pa nisem zaupal črnini in sem napravil ovinek poti soncu, kar se je izkazalo za napako. Ostali so me prehiteli in zdelo se je, da je to to za danes. Če sem hotel kaj izvleči iz dneva, je bilo treba narediti nekaj drugače kot ostali, zato sem napredoval bolj proti vzhodu, po daljši poti. Izkazalo se je, da je bila hitrejša in do druge točke sem glavnino ujel. Tu so se namreč oblaki povsem posušili, pihal pa je tudi močan veter po dolini, tako da hribi niso bili kaj prida. Od tu je skupina potovala skupaj in prihod na cilj je bil z razliko nekaj minut.
Finec Sahlbeg nam je pokazal, kako je treba leteti, med ostalimi pa so bile zelo majhne razlike. Za prvi dan sem imel cilj, da ga ne pokronam, in to mi je uspelo.
Pozdrav iz Rietija, Boris in Aleš
Tukaj pa še vedno najdete spletno kamero, ki biva v Rietiju in gleda na štartno vrsto:
EGC 2015 Rieti – Kateri razredi tekmujejo?
(OPENSOARING, 3. avgusta 2015, Andrej Kolar z evropskega prvenstva v Rietiju, pripravil Milan Korbar, fotografije SGT in FAI EGC Rieti)
Urh in Bine sta bila že večkrat na tekmovanjih in zato vesta kako se stvarem streže. Od jutranje priprave letal, preko svobodne vožnje s kolesom po ogromnem travniku, obmetavanja z žogami v bazenu ne glede na to kateri jezik se govori, do čiščenja muh. Zato je bil Urh presenečen nad mojim odgovorom po tem, ko so stehtali Borisa in IPF. "Zakaj ne sme biti pretežak? A ni tako, da se nalije voda, če si prelahek?
Sledila je razlaga, da Boris tekmuje s takimi letali, kjer je prepovedano točiti vodo in mora biti teža IPF vsak dan točno enaka kot danes, ko so ga stehtali.
Med vožnjo po štartu Poljaki pripeljejo tudi Diano. "Woooow! Kako tanek trup! A ta tudi tekmuje z Borisom?" Ne, ta pa lahko natoči vodo. Poglej kako težka krila ima in tamle mu kaplja voda.
"Aha. Boris torej tekmuje med ta lahkimi, tale pa med ta tankimi?" Ja, tako nekako.
In kaj ostane standardnemu razredu? Da so po tej logiki - "ta debeli".
Pozdrav iz Rietija. Zunaj je krasno, za Rieti značilno vreme, klasična disciplina najprej na jug in potem na sever. Sonce že pripeka, sedaj pa v bazen!
Tukaj pa najdete spletno kamero, ki biva v Rietiju in gleda na štartno vrsto:
EGC 2015 Rieti – Zadnji trening in odprtje prvenstva
(OPENSOARING, 2. avgusta 2015, Boris Žorž in Aleš Janša z evropskega prvenstva v Rietiju, pripravil Milan Korbar, video Aeroporto LIQN)
Nedelja, 2. 8. 2015
V petek smo leteli disciplino med nevihtami, kjer je bilo zelo važno, kdaj si štartal in kam odletel. Ker je bil še trening, sem malo eksperimentiral, pa z malo sreče vseeno obletel.
Za soboto so napovedovali precej oblačnosti in precej neviht, zato niso postavili naloge, kdor pa je hotel, je lahko letel. Tako kot večina sem se odločil, da bom raje na tleh, pa so tisti, ki so leteli, povedali, da je bilo vreme boljše kot prejšnji dan. Na splošno se mi zdi, da je meteorologinja bolj za splošno letalstvo kot za jadranje, ker zelo rada operira z izrazi, ki so tam v uporabi. Bomo videli, če bo kaj popravila vtis.
Danes ni bilo letenja, saj je bila ob 17h otvoritev prvenstva. Pred vročino sva pobegnila na Terminillo, bližnji hrib, kjer je bilo prijetnih 20 stopinj na 1600 m. Tam pa ogromno ljudi, odprte trgovine, stojnice, kot bi bil v kakšnem večjem mestu.
Za spremembo pa je bila potem otvoritev pri 33 stopinjah na stadionu na soncu. Seveda Italijani ne bi bili Italijani, če ne bi imeli 35 min zamude, ker so čakali župana. Pa smo tudi to dali pod streho, čeprav dehidrirani, ker so govorniki veselo sedeli v senci, mi pa stali na soncu.
EGC 2015 Rieti – Letenje za trening
(OPENSOARING, 30. julija 2015, Boris Žorž z evropskega prvenstva v Rietiju, pripravil Milan Korbar)
Četrtek, 30.7.2015
Lep pozdrav. Za nami sta dva dneva za trening. Včeraj je bilo na prvi kateti kar zahtevno vreme z močnim vetrom vzporedno s hribi in raztrgano suho termiko. Ker je bil to prvi let po kar precej časa, nisem hotel preveč tvegati in sem prekinil disciplino in raje odletel po boljšem vremenu. Nalogo se je sicer dalo obleteti.
Danes je bilo precej boljše vreme z oblaki, še vedno pa z močnim vetrom. Po hribih je šlo super, predzadnja točka pa je bila v ravnini, kjer vreme ni bilo preveč dobro, ampak obleteti se je spet dalo.
Drugače sva se že malo udomačila. S šefom kampa sva zdaj najboljša prijatelja in za dirko nama je posodil adapter za elektriko. Sicer je pri kuhanju še nekaj težav in po pol ure prestavljanja vtičnic sva končno našla tako, ki ne meče ven varovalk. Danes sva tudi preizkusila bazen, ampak naju je bademajster vrgel ven, ker na tabli piše, da so obvezne kape, midva pa jih seveda nisva imela. To napako je odpravil Ciko, ki je na obisku z družino. Z Urhom sta odbiciklirala po nakupih in za jutri smo kar se bazena tiče pripravljeni.
Napoved za naslednje dni je malo slabša, ampak ker je trening, se ne sekiramo preveč. Je pa to ena od cvetk tele dirke. Čeprav je prvi tekmovalni dan v ponedeljek, je bil zadnji dan za prijavo na tekmo v torek, tako da so nas takorekoč prisilili v štiri dni treninga (čeprav nam v zrak ni treba, če nočemo).
Uradna stan tekme:
Rezultati:
EGC2015 v Rietiju najdete tudi na Facebooku
Se oglasiva, ko bo kaj za povedat. Imejte se lepo, midva se imava. Boris
EGC 2015 Rieti – prvo javljanje
(OPENSOARING, 28. julija 2015, Aleš Janša z evropskega prvenstva v Rietiju, pripravil Milan Korbar)
Ura na spletišču FAI, ki odšteva čas do pričetka evropskega jadralnega prvenstva v 15 metrskem, klubskem in standardnem razredu v italijanskem Rietiju pravi, da je do začetka tekmovanja še malo več kot štiri dni. Pravkar se je javil Aleš Janša, ki bo na prvenstvu pomočnik Borisa Žorža, našega edinega predstavnika, ki je napisal:
»Zdravo, Danes sva se z Borisom uspešno pripeljala do cilja. Prevozila sva dobrih 760km v 9 urah in 15 minutah. Iz Radovljice sva štartala ob 6.45, v Rieti pa sva prišla ob 16.00. Ko sva postavila šotor v kampu, sva se šla prijavit. Ko sva se vrnila iz pisarne, mojega kolesa ni bilo nikjer, tako, da sem že mislil, da ga ne bom več videl. Čez dobrih 5 minut pa sva opazila vodjo kampa, kako se je peljal mimo z mojim kolesom. Prvi problem je bil rešen. Pri postavljanju šotora se je nekaj zalomilo in ustvarila sva 20cm luknjo.
Jutri bo prvi uradni trening za Borisa in ostale.
V priponki pošiljam sliko vremena. Takole zgleda vreme na poti
Ostale povezave
