Kawa želi višje
(OPENSOARING, 12. Novembra 2015, prevod Boris Kožuh, foto Niko Slana, video Sebastian Kawa, uredil Milan Korbar)
Sebastian Kawa je dosegel je že veliko, a želi še več. Tokrat si je zadal novi cilj – preseči želi nacionalni višinski rekord, ki je star že 50 let, namerava pa ga izboljšati nad Tatrami. Zatrjuje, da je naloga tvegana, saj bo vse odvisno od vremenskih razmer, te pa so nad Tatrami pogosto dokaj težavne.
»V kabini bo temperatura približno minus 56 stopinj, poleg tega pa je visoko v ozračju tudi nizek parcialni pritisk kisika, kar otežuje zahtevnost naloge, saj zaradi premajhnega tlaka v pljučnih mehurčkih ne pride do prevajanja kisika v kri. Veljavni poljski rekord Stanisława Józefczaka in Jana Tarczonia iz leta 1966 je na meji fizioloških zmožnosti. Jadralca sta dosegla višino 12,5 km. Na tej višini je že tako nizek zračni tlak, da normalno dihanje ni več mogoče in tudi dihalne naprave, ki jih sicer uporabljajo za višinske lete, ne ustrezajo. Potrebna je aparatura, ki dovaja kisik s povečanim pritiskom,« je Sebastian Kawa opisal glavni težavi povezani s poizkusom preseganja poljskega rekorda.
K naštetim tem težavam je treba dodati še eno, s katero si dozdajšnja rekorderja nista belila glave. Da bi presegel njun rekord bo Kawa moral leteti na višinah, kjer se odvija potniški promet. Prav zato bo pri rekordnem letu sodelovala nacionalna Kontrola zračnega prometa, ki bo poskrbela za varnost.
Kawa je optimist: »V mnogih pogledih bodo razmere za rekordni let tokrat veliko bolj ugodne, kot pred pol stoletja. Predvsem imamo boljše jadralno letalo. Takrat so leteli z lesenim dvosedežnim jadralnim letalom. Današnja plastična letala imajo boljše letalne lastnosti, kar omogoča doseganje večjih višine. Naše letalo je tudi veliko bolj trdno, lažje bo prenašalo turbulence, predvsem pa se lahko pilot z njim hitreje spusti z velike višine,« pravi Kawa, ki bo skušal doseči višino večjo od 12,5 km. Sebastian Kawa torej želi višje – a koliko? Svetovni rekord za jadralna letala ima pokojni Steve Fossett (ZDA), ki je višino 15.460 m dosegel s posebej prirejenim jadralnim letalom DG 500. Slovenski višinski rekorder je Matija Kodrič, dosegel pa je višino 7004 m, pridobljena višina 5678 m, letalo DG400/17, 8.12. 2003).
Ostale povezave
