Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Igralci na velikem odru, Livno 2015
(OPENSOARING, 23. Junija 2015, besedilo Uroš Šoštarič, fotografije Gorazd Pisanec in Uroš Šoštarič)

»Kemija« se mi zdi beseda, ki presega lanskoletni »presežek«. Na letošnjem taboru Livno 2015 se je res vse ujelo, od vremena, letališča, letenja, dobre hrane in predvsem mi kot igralci, smo dali vsak svoj pečat k enkratnemu tednu v Livnem.

Po petih letih organizacije našega tabora v Livnem, sem letošnjo organizacijo prepustil Damjanu, ki je nalogo odlično izpeljal. Res je drugačen občutek, ko imaš manj skrbi in se lahko bolj predaš letenju. Z Radom sva izrabila priložnost in se pred Livnim odpravila na pobočja na Monte Vettore v bližino Rietija. Tu sva ob odlični italijanski hrani in gostoljubnosti preživela tri letalne dneve. Zanimivo kako znajo domačini izkoristiti vsako priložnost za turizem, tudi modelarski. Od njih lahko bi se lahko naučili, kako zaslužiti dodaten evro, ki ga z veseljem daš, če ti za to nekaj ponudijo. Od tu do Ancone in prek Jadrana v Split ... do Livna ni več daleč.

V Livnem se naša skupna predstava šele prične. Dvanajst igralcev je nastopilo na letošnji predstavi Livno 2015. Ne vem, kako bi opredelil predstavo, o kateri pišem. Bilo je vsega po malem. Vsako leto nas je na letališču pričakala kakšna novost, a letos se je novost komaj pričela graditi. Skrbelo nas je, da zemeljska gradbena dela ne bodo ovirala našega letenja. A imeli smo srečo, da so dela ves teden mirovala in oder je ostal skoraj nedotaknjen. Čudili pa smo se odstranjeni ruši izpred obeh hangarjev, kar so storili že pred tremi tedni in vseeno bi bilo, če bi počakali do konca našega tabora.

Občutek imam, da je domači aeroklub na velikem razpotju. Edo je odšel in vse skupaj skuša koordinirati iz daljave, mi pa držimo pesti, da bo klub uspešno prebrodil to oviro. Kot kaže bo letališče dobilo podobo sodobnega letališča, a brez tekoče vode in dviga kakovosti storitev. To pa pomeni, da novost, žal, ne bo pomenila prav dosti.

Radovan, letošnji novinec, je bil poleg Zdravka navdušen nad vsem, kar je v Livnem doživel. Na vprašanje, če mu je žal za prejšnjih pet let, ko ga ni bilo poleg, je odgovoril »Da,« in to pove vse. A še zmeraj so skeptiki, ki ne morejo verjeti, da se lahko teden dni leti in uživa na modelarskem dopustu. Po vseh letih sem dobil občutek, da smo postali del dogajanja v Livnem in da smo se vključili v življenje na velikem odru. Na carini nas že vsi poznajo in nova vodja me je osebno pozdravila, kar je bil res dober občutek. Vsi, ki smo še doživeli skupno Jugoslavijo, se spomnimo najbolj znane parole o »bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti«, ki je bilo lepo zamišljeno, a žal ne preveč uspešno, V našem primeru »bratstvo in enotnost« še živita in delujeta ter nam jo nihče ne more vzeti. Lahko jo vzamemo samim sebi, a le zakaj?

Vseh dvanajst letošnjih igralcev, ki smo odprli sezono letalskih predstav na »livadi«, je s svojimi modeli dodobra zapolnilo veliki »oder« v hangarju. Veseli nas tudi, da se hangar polni tudi z jadralnimi letali domačega in drugih bližnjih aeroklubov. Vsak dan se je odigrala predstava z drugim igralcem v glavni vlogi. Piloti vlečnih letal za modele so vselej glavni igralci ali pa imajo vsaj glavno stransko vlogo. Dejan in Uroš M. sta bila izvrstna in se včasih tudi pojezila nad livansko termiko in grozila »jadralcem«, da vsak let prek ene ure kliče po kazni, ker zaradi tega nimata dovolj dela in sta željna letenja. Hvala obema za vleke v termične stebre, pred katerim nas je pogosto dodobra premetalo. Zanimivo je opazovati kako vsak posameznik jemlje letenje in kje si postavi svojo mejo, s katero je zadovoljen. Prav to osebno zadovoljstvo je bistvo letošnje »kemije« na travniku, ki se je prelivala iz letenja, prek hrane do odličnega in zdravega humorja na vseh igralcev. Vsak trenutek so jo kazali tudi navzven. Nekateri smo malo bolj adrenalinski in s tem tudi napeti, drugi pa spet vse skupaj spremljajo zelo mirno, tudi prek objektiva. Gorazd, hvala za odlične posnetke. Kot je že nekje napisal Zdenko, zopet ista igralca na istem odru ... Zdenko in jaz sva v vseh teh letih postala »jadralski dvojec«. Žene naju strast do jadranja, do časovnih in višinskih meja. Prvo uro jadranja sva si vsak sebi, a po eni uri združiva moči in se spodbujava. Letos so bili redki leti pod eno uro, bolj pogosto so trajali dve uri in tudi nekaj »jurjov« je padlo. Jure je druge vrste jadralec, se vidi, da je tekmovalec, saj vse opravi sam, tiho in nevpadljivo. Včasih je kakšen odklop prenizko tako, da ga Uroš M. podraži, da je včasih prej na zemlji kot njegov »šlepar«.

Če smo že v Livnem naj napišem kar po njihovo - »šemphirti« so prevladovali nad »livado« nad »šlajherji«. Med modeli ni velikih razlik, gre samo pa posameznikovo pripadnost in kemijo z modelom. Vreme je bilo čudovito in v drugi polovici tedna tudi zelo termično, s kakšnim značilnim Cb-ja, ki je vsaj malo ohladil zrak in nam omogočil počitek. Več kot štiri ure na dan je težko leteti.

Hrana je svoje poglavje in čeprav si jo pripravljamo sami, je vsako leto boljša, kot tudi organizacija dnevnih nalog. Damjan, Miha, Uroš M., Zdravko in nekateri drugi igralci so poskrbeli za razne dobrote, predvsem domače bosanske, ki so nam jih zavidali tudi domačini.

Kupres! Odlična izbira, da za kakšen dan pretrgamo livansko vsakdanjost. Upal sem, da bomo kakšen dan uživali ob jugozahodnem vetru, da bi nam uspelo letenje na Stožeru, a tudi letos nam je bil usojen severni veter in pobočje Gradina. Enajst igralcev se je odločilo zamenjati oder, eden pa je ostal zvest Livnu. Pridružil se nam je modelarski kolega Armin iz Nemčije iz znanega Oberstdorfa, ki je v modelarski reviji Aufwind prebral moj članek o letenju na Kupresu in zgolj slučajno je njegova žena iz okolice Livna. Vreme je obetalo popoldanske nevihte, zato smo zgodaj vzleteli. Težko si je na pobočju predstavljati enajst modelov in še helikopter, a leteli smo brez težav, ker je bila zopet prisotna kemija. Dva ista igralca, a na drugem odru, sta letela neverjetnih 3 ure in 45 min v enem letu, in še pravi trenutek zbežala pred kupreškim Cb-jem. Že na začetku sva ocenila, da nama bo sledil samo Marko, ki naju je kot vlečni kolesar pripeljal do finiša. Neprecenljivo je, ko te obišče Mate, s skupino konjenikov in ko na štart pripelje zaboj žuje za likof po letenju. Večerja pri Mateju pa je že tradicija in zmeraj okusna, s kakšno novo domačo jedjo. Mate, lastnik ranča, ki ga obiskujejo gostje iz vsega sveta, vidi veliko priložnost v modelarskem turizmu in bi naredil vse, kar je potrebno, da bi modelarski gostje prihajali na Kupreško ravan. Mate, računaj na našo pomoč!

Bolj kot se je bližal konec tabora, bolj so bili igralci utrujeni od vsakodnevnih predstav in njihova letošnja je dobivala svojo dokončno obliko in vsebino. Domači igralci so v naši predstavi gostje, a vseeno imajo pomembno mesto. Vlado in Mato ter Feliks in Bak so bili z nami. Letošnja ekipa je že potrdila svoj nastop na predstavi Livno 2016 in kot vsako leto se nam bo verjetno pridruži tudi kakšen novinec.

Več za tiste, ki ste prijavljeni na FB skupini