aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Robert Hriberšek, LC Maribor
Klubski prvak
(OPENSOARING, 12. septembra 2010, Niko Slana)

Presejani izidi pilotov z letali klubskega razreda z državnega prvenstva 2010 iz Murske Sobote, pa čeprav so samo neuradni, so končno vnesli v slovensko jadralno življenje nekaj svežine. V ospredju sta se pojavila kar dva »nova« jadralca, oba predstavnika LC Maribor. Robert Hriberšek je v tej konkurenci zbral največ točk, sledi Miha Peperko (AK Celje), ki je letos okusil že svetovno prvenstvo, na tretjem mestu pa je Martin Grošelj (LC Maribor), sledijo pa Alojz Medved, Teodor Mirnik, Boštjan Rudolf, Matej Kosaber, Franc Peperko, Janez Stariha, Matjaž Oštir, Roman Meško, Marjan Medič, Miha Berginc, Gregor Petrovič, Žiga Pižorn in Serger Šadl.

Če bi organizator zmogel dovolj prepričanosti, da je klubski razred vendarle pomemben za slovensko jadranje in da je to kategorija, ki ima svoje svetovno prvenstvo in da z letali tega razreda leti največ pilotov, bi lahko že na državnem prvenstvu podelili priznanja in naslov neuradnega državnega prvaka v klubskem razredu. A ker je uradno tekmovanje pač bolj ali manj ustaljena forma, ki ne prenese hitrih sprememb, smo to nalogo prevzeli v okviru spletne jadralske strani Opensoaring. Pravzaprav smo zaradi takega razpleta povsem zadovoljni, saj smo tako, pač v okviru možnosti, ki jih imamo, povabili jadralce standardnega razreda na druženje na Krko, v atelje Franceta Slane, ki je bil tako že drugič gostitelj letalske druščine. A več o tem dogodku v prihodnjem zapisu.

Za začetek nekaj besed o Robertu, jadralcu s približno 900 urami jadralnega letenja, za katerega je Rok Marin, na državnem prvenstvu, dejal, da ga je navdušil s svojim letenjem. Robert je zaposlen na Osnovni šoli Martina Konšaka v Mariboru, njegova posebnost pa je razredni pouk. To pomeni, da ima na šoli svoj četrti razred, torej zadnji pred predmetno stopnjo, za svoja dekleta in fante pa s svojim znanjem in nastopom poskrbi sam. Dejali bi lahko, da je po tej strani neke vrste univerzalec, saj mora obvladati vse od matematike, družbe pa do športne vzgoje. Pravi, da ima svojo delo rad, po drugi strani pa ga tudi utesnjuje, saj se zadnje čase spogleduje s tekmovalnim letenjem, to pa je navadno v pomladanskih mesecih. Sprašuje se, kako bi lahko izpeljal, da bi mu v šoli dali v tem času nekaj dni prosto. Čeprav razreda ne moreš kar tako, za en teden, pustiti na suhem, pa so za kaj takega vsekakor tudi možnosti, le da se morata strinjati ravnatelj in učiteljica, ki mu dopolnjuje njegovo delo v podaljšanem bivanju. Robert tega, kar razpredamo, ni omenjal, a Slovenija je tako majhna, da vemo, da so takšne zamenjave možne, za učence in učenke pa so tudi neke vrste popestritev.

Seveda smo ga vprašali, kaj ga je navdušilo za jadralno letenje.
»Že od mladih nog so me privlačila letala in tako sem pač pri 17. letih prišel v LC Maribor. Od takrat naprej se je moje življenje obrnilo, v letalstvo sem vlagal ogromno časa.«

Kdo pa je bil tvoj prvi učitelj jadralnega letenja?
»Željko Roškar. Menim, da se imel enega najboljših učiteljev, in da sem imel po tej strani veliko srečo. Naučil me je nekaj stvari, ki jih uporabljam še danes pri svojem letenju.«

Kako si dojel državno prvenstvo v Murski Soboti?
»V bistvu sem se državnega prvenstva vse leto zelo veselil. Prvič zato, ker mi je zelo zanimivo leteti tako v skupini, in drugič, ker mi je to druženje s kolegi na letališču zelo všeč. Tekmovalnost sem omejil bolj na področje druženja, in seveda samega užitka pri letenju, tekmovalni dosežek pa je bil zato potisnjen malo bolj v ozadje. Tekma zame ni bila neka obremenitev, za samo letenje pa je bilo, tako kot meni večina, dokaj zahtevno, predvsem zaradi vremena. Na koncu pa se je izkazalo, da so bile odločitve, ki smo jih sprejeli s kolegi s katerimi smo leteli skupaj, pravilne.«

Omenjaš kolege in sodelovanje. Koga imaš v mislih?
»V skupni je bil Martin Grošelj, Alojz Medved iz Slovenj Gradca in Boštjan Rudolf iz Postojne. Našli smo se po prvem tekmovalnem dnevu, beseda je dala besedo in tako smo zaokrožili skupino. Z Martinom sva se o sodelovanju v zraku pogovarjala že prej. Bili smo skupina z zelo podobnimi letali, tudi po tehniki letenja smo se ujeli, tako da je bila skupina v resnici zelo dobra kombinacija.«

Kakšni so tvoji prihodnji cilji?
»Ja, cilji … zdaj so postali malo višji, dvignila so se moja pričakovanja. Temeljni cilj je še zmeraj užitek v tekmovanju, morda malo manj dosežek kot užitek. Če bi mi služba dopuščala, bi se rad udeležil kakšnega tekmovanja v tujini, bilo bi prvo. Mednarodno tekmovanje v Nitri je prvi prihodnji cilj, na drugem mestu pa je znova državno prvenstvo. Če bo v Sloveniji še kakšno tekmovanje ob koncu tedna, se ga bom skušal udeležiti.«

Te zanima letenje na Madžarskem?
»Seveda me zanima, ampak v ospredju je vendarle tekmovanje v Nitri in državno prvenstvo. Glede na ti dve tekmovanji pa bo morda še kdaj prišla poleg tudi kakšno tekmovanje na Madžarskem – če mi bo čas to dopuščal.«

Zakaj si se odločil za Nitro?
»O tem tekmovanju sem se veliko pogovarjal s kolegi, tam je veliko različnih letal, pilotov, veliko novega bi se lahko naučil. Madžarsko sem že okusil na akciji preletov, Nitra pa je zanimiva zaradi raznolikega okolja. Pomemben je najbrž tudi občutek, da je letenje v Nitri dokaj varno.«

Je v Nitri res varno letenje?
»Imam ta občutek. Letos sem bil v Nitri nekaj dni pomočnik. Letalne razmere so kar varne, seveda če se pilot pravočasno odloči za zunajletališki pristanek. Videl sem, da so njive zelo velike.«

Kaj meniš o akciji Opensoaringa, da proglasimo neuradnega državnega prvaka v klubskem razredu?
»Zame je bilo to presenečenje, čeprav vem, da so se nekateri o tem pogovarjali. Menim, da je to modro, saj je klubskih letal res veliko in tako je tudi v našem klubu. Ta podelitev, pa čeprav gre za naslov neuradnega državnega prvaka, je lahko tudi motivacija za naprej. Pa ne samo na osebni ravni, morda pa bodo v prihodnosti naredili kje tudi kakšno tekmovanje za klubski razred. To bi bilo dobrodošlo.«

Kako si občuti vikend tekmovanje v Postojni?
»Pričakoval sem manjšo udeležbo, prišlo pa jih je precej več. To pomeni, da je med jadralci zanimanje za tekmovanja in najbrž tudi za druženje. Če bi bilo tekmovanje razpisano prej, bi bila udeležba morda še večja. Poznam nekaj pilotov, ki bi prišli, a so zaradi službenih obveznosti  ostali doma. To tekmovanje ima prihodnost. Tudi naš klub želi izpeljati podobno tekmovanje, a smo zaradi bližine mednarodnega letališča zelo omejeni.«

Položaj tekmovalnega jadranja se je v Mariboru v zadnjem obdobju zelo izboljšal. Čemu pripisuješ to spremembo?
»Celotno ozračje v klubu je veliko bolj naravnano na jadranje in na jadralne dosežke. Zdaj se vsi bolj zanimamo za doseganje jadralskih priznanj, zanimajo nas dolgi leti. Pravzaprav ima  največ zaslug Željo Roškar, ki se je začel prvi ukvarjati s tekmovalnim letenjem. Nekaj časa je sameval, precej kasneje pa so se mu pridružili kolegi. Zdaj nas je že precej, ki mu skušamo slediti. Veseli smo, da z novim duom  tekmuje tudi Željko, ki vselej vzame poleg koga od mlajših jadralcev. Tudi sam si želim, da bi doživel kakšno tekmo skupaj z njim.«

Duo diskus je torej v klub prinesel svežega vetra?
»Res, k takemu ozračju je veliko pripomoglo novo letalo duo discus. Skoraj petnajst let smo si želeli boljšega dvosedežnega letala, najprej smo imeli v mislih neko drugi letalo, ampak zdaj ugotavljamo, da je duo pravšnje letelo. Da je bila odločitev za nakup letala pravilna pove tudi to, da je bil duo letos največ v zraku, če se ne motim je do začetka septembra opravil že 260 ur. Letalo je nepogrešljivo za učenje mlajših pilotov, ki se želijo izpopolniti za prelete. Zanimivo je tudi, da se je prav po zaslugi dua na letališče vrnilo precej starejših jadralcev, ki so jadranje že opuščali. Z duom se je njihova motivacija za jadranje znova dvignila, s tem pa so pridobili tudi mlajši jadralci.«   

Slediš dogajanjem v Lescah?
»Podrobno dogajanj ne poznam. Je pa zagotovo velika škoda, da se dogaja, kar se pač dogaja. ALC Lesce dojemam kot zibelko jadralnega letenja. Če sem se z jadralci v tujini pogovarjal o Sloveniji, niso vedel veliko o naši državi, večina pa je vedela za Lesce kot izvrstno izhodišče za jadralno letenje  Ne bi se želel opredeljevati za nobeno stran v tem sporu.«