aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Fotografija letala Jadran
(OPENSOARING, 26. januarja 2015, besedilo Niko Slana in Boris Kožuh)

Albin Novak pristaja na Šobčevem bajerju

Kako začeti z zapisom? S prvo besedo je zmeraj težava in zato vselej pozorno poslušam predavatelje, saj me zanima, kako se bo lotil pripovedi, o čemerkoli že. Na zadnjem petkovem tradicionalnem predavanju v Lescah (23. januarja) sem poslušal Boštjana Pristavca, ki je predstavil svoj izvrsten leta med tremi točkami po pravilih FAI (1428 km), na platno je prinesel vse mogoče poglede na svoj izjemen rekordni let, eden najdaljših v Afriki, ki spada že v letošnjo sezono, zagotovo pa v zgodovino slovenskega jadralnega letenja. Na koncu sem, razumljivo, čakal, da mu bomo jadralsko-letalski kolegi zaploskali. Račun brez krčmarja, ker smo vsi čakali drug drugega. Nekdo iz dokaj številnega občinstva je polglasno vprašal: »Ja, kaj pa aplavz,« a kljub temu v reaktorju naše empatije ni prišlo do reakcije. Naj se torej v imenu vseh članov kluba AK ALC Lesce, ker drugih na predavanje ni bilo, zahvalim Boštjanu za predavanje.

Rad bi mu povedal, da ni prav nič narobe, ker ni postavil svetovnega hitrostnega rekorda v trikotniku 1250 km, ki smo ga najavljali brez njegovega privoljenja. Menim, da je svetovna špica že po vsem tem kar vlaga v vsakoletno odpravo v Namibijo. Tudi to ni mačji kašelj, da leti več kot dva tedna dan za dnem. Za konec prvega odstavka svoje nedeljske domače naloge za opensoaring sem se spomnill Cikovega vzklika, ki sem ga slišal v Lescah, medtem ko je čistil sposojenega ventusa, Sebastian Kawa pa je medtem inkognito jadral z leškim DG500 med domačim letališčem in Cortino: »Ja, takšni smo Gorenjci.« To zadnje sem ponovil, da ne bi kdo pozabil, kaj pritiče nam Gorenjcem.

Ampak, tudi Gorenjci smo občutljivi in razumevajoči, posebno pozimi, ko za vrati godrnja severni veter. Dani Černe, naša jadralska kolegica in učiteljica jadralnega letenja, je obisk na Boštjanovem predavanju izrabila in za arhiv opensoaringa prinesla veliko fotografijo letala jadran, ki pristaja na Šobčev bajer in jo je dobila v dar od Albina Novaka. Dani se namreč večkrat oglasi pri njem in njegovi ženi Nadi v domu seniorjev v Radovljici. Fotografija, ki sicer visi v knjižnici doma seniorjev, zagotovo spada v arhiv, saj je zanimiva, pa še datum in kraj pristanka sta zapisana na robu posnetka. Dani bi lahko fotografijo zadržala zase, a se je potrudila in jo prinesla. Hvala. Tudi Milanu Korbarju, ki je poskrbel za pretvorbo v elektronsko obliko in tako je sedaj pred vami.


Po pristanku na bajerju


Po pristanku na bajerju

To je tudi priložnost, da še kaj povemo o tej redki ptici, ki je nastala še takrat, ko se nam niti sanjalo ni, da nas bo, denimo, svetovno znana revija National Geographic, v slovenski izdaji, osrečila s spoznanjem (Na krilih albatrosa), da je omenjena ptica »največje živo zračno plovilo.« To me spominja na Ostržka in njegovega mizarja mojstra Pepeta, ki ga je izrezljal in mu vdihnil življenje. Pri albatrosu, ki postane plovilo, je postopek obraten. Najbrž Carl Safina, avtor sestavka v NG, ni nič kriv, a bog, Primož Trubar in Fran Miklošič naj se usmilijo prevajalca, ki je to besedno akrobacijo izumil decembra leta 2007.


Albinov model jadrana na Mitingu malega letalstva 2005

Jadralno letalo s polnim imenom KB 3 Jadran, ima zanimivo zgodovino, vendar pa bi jo morali raziskati in zapisati. Jadralnega letala, ki je bilo izdelano v ljubljanski letalski tovarni Letov, si ne moremo več ogledati, zato pa je Albin Novak že pred leti izdelal model v velikosti 1:7, seveda v upanju, da bo nekoč visel v slovenskem letalskem muzeju.


Albinov model jadrana na Mitingu malega letalstva 2005

V Lescah so si letalo KB-3 jadran z registracijo YU-6006 boljši piloti podajali in si pristanek na vodi šteli kot trofejo. Še najbolj smiselno se zdi, da je v Lescah prvi pristanek na vodi opravil Albin Novak, ki je bil v eri te jadralske dvoživke upravnik v Lescah. Med znanimi leškimi piloti, ki so pristali na vodi, je bil tudi Silvo Orožim. Po nepreverjenih virih naj bi bil celo prvi na seznamu jadralcev, ki so pristali na vodi. V kronometraži kluba se skriva odgovor, spisek pa zagotovo ni dolg, saj je bilo s pristanki na vodo veliko dela. Jadran je bil v Lescah od 19. junija 1955 do 27. Julija 1969, ko je Janez Koblar letalo pustil na Rebru nad vasjo Rodine. Med zanimivejšimi jadralci za krmilom jadralne dvoživke je bil še Miro Šoštarič, ki ima, ne samo pristanek na vodi, pač pa tudi najbrž najdaljše jadranje in sicer od Lesc do zahodnega roba Menine planine in nazaj. To je bil že pravi podvig, saj je bilo najboljše drsno razmerje letala samo 1:25.


Ob Jadranu med drugimi: Jože Kus, Zdravko Černe, Silvo Orožim …


Zvonko Šabeder pristaja na Brestrniško jezero na Dravi


Dravski veslači opazujejo pristanek jadrana na Dravi


Jadran med jadrnicami na Dravi


Po pristanku na Dravi, kopalci z zanimanjem opazujejo letalo

Iz mariborskega aerokluba je na Dravi pristal, kolikor je nam znano, samo Zvonko Šabeder, podvig pri znameniti čolnarni Sidro je dokumentiral Večerov fotoreporter Jože Gal. Prav njegovi posnetki so izvrstni in če bi imeli svoj letalski muzej in kustosa, bi pri gospodu Galu še lahko dobil njegove ČB posnetke. A to so le naše sanje. Na slavno zgodovino jadralnega letala KB-3 jadran, ki je bilo eno od petih amfibijskih jadralnih letal na svetu, nas je s fotografijo letala v splitskem pristanišču znova spomnila Ana Kožuh v biografski knjigi o možu Borisu.


Aco Saradić po pristanku v Splitu. Na tej fotografiji lahko z malo domišljije opazite razliko med plovilom in letalom

Boris kožuh je o usodi letala KB-3 jadran zapisal: »V kroniki mesta Drvenik je zapisano: Cijeli je Drvenik u rujnu 1958. potresla vijest o pogibiji jednoga od rijetkih zrakoplovaca s ovoga otoka, Milivoja Letilovića, koji je 10. rujna poginuo prilikom pada zračne jedrilice u splitsku luku. Letilović je bio istaknuti član Aerokluba Split. Ðaci splitske škole za primijenjenu umjetnost, koju je pohaðao i on, podigli su mu na drveniškome groblju jedan od najljepših spomenika.

Rujan je september. Dolgo sem bil prepričan, da je to bilo 25. maja, ob Dnevu mladosti, a je morala biti neka druga priložnost. Septembra 1944 so potekali boji za osvoboditev Dalmacije, toda mesto Split je bilo osvobojeno šele oktobra. Sam sem bil takrat 13-letni fantič. Vem, da je pilot delal akrobacije, ki niso bile dovoljene. Med akrobacijo se je odprl plovec na enem krilu. Zračni upor na njem je povečal zvijanje tistega krila, da se je prelomilo in letalo je padlo v vodo. Pilot je ostal v kabini. Govorilo se je, da je dobil udarec v glavo, da je izgubil zavest in se zato ni skušal rešiti s padalom. Slika, ki je v knjigi 50 let letenja, je morala biti posneta na Dan mladosti tisto leto ali kakšno leto prej. AK Split se je za Dan mladosti udeležil parade mladine. Leta 1959 sem, kot mladi tehnik, bil na paradi z električno pečico, ki sem jo naredil. Nastopal je tudi Aeroklub Split: eno ali dve jadralni letali so pripeljali na prikolici, jih na Rivi sestavili in prehodili z letalom vzdolž celotnega sprehajališča. Leta 1963 smo bili tam z »vrabcem«, še jaz sem pazil nanj, da ga ne bi zainteresirana publika poškodovala.

Vsakokrat so bila tudi v zraku letala aerokluba. Maja leta 1965 sem bil jaz v jadralnem letalu. Iz Sinja smo vzleteli v zapregi in nadaljevali prek sedla, kjer je trdnjava Klis - lepo je vidna celo iz središča Splita - do splitske luke. To je bil tudi moj prvi let v zapregi z dolgim spuščajočim se letom od Klisa do splitskega pristanišča, torej z višine približno 1000 metrov do okoli 50 metrov. Opravili smo dva kroga vzdolž Rive v Splitu in se po isti poti vrnili v Sinj. Dolgo sem bil prepričan, da je Letilović z jadranom padel ob takšni akciji.«


Lesce v 1950-tih, jadran po pristanku


Po pristanku na Lescah


Risba jadrana


Pred hangarjem ALC Lesce

na vrh strani