website statistics
Opensoaring.com



aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave


Kaj nam danes pomenijo jadralne značke? 
(OPENSOARING, 26. aprila 2013, Marko Jeras, VGC Croatia)

Kaj nam danes pomenijo jadralske značke? Odgovor najbrž ni enoznačen, zato bi lahko delček odgovora poiskali v zgodovini jadralskega športa. Zgodbo o velikem  spoštovanju svoje jadralske značke smo našli zapisano v knjigi Božidarja Marjanovića „Krila Zlatibora“, kjer piše: „Kako dragocena je bila jadralna značka pove primer jadralnega pilota Arandjelovića, ki je svojo značko dvakrat pogoltnil, samo da bi jo obdržal.  Prvič se je to zgodilo leta 1941, v obdobju Užiške republike. Ker jo je nosil, so mu svetovali, da iz reverja umakne simbol  kapitalistične in buržuazne Jugoslavije. Ker je bil pred tem, da mi jo vzamejo, je izrabil trenutek nepozornosti nadrejenega tovariša, in jo je skril v svoj želodec. Drugič je bil v to prisiljen na Golem otoku.“

Značke in Wasserkuppe - povezani

Poglavje sodobnega jadralnega letenja se je začelo leta 1920, ko je Nemec Oskar Ursinus privič zbral jadralske somišljenike na Wasserkuppe. Tu je bilo prvo organizirano jadralno tekmovanje, na katerem so se pomerili v trajanju leta. Že naslednje leto so postavili pogoje za A in B izpit za drsalce in C izpit, ki je bil že za jadralce. Še zmeraj ni povsem jasno, kakšni so bili pogoji za A, B in C izpit. Našel sem podatek iz leta 1923, da je bil na Wasserkuppe dosežen prvi C izpit, in sicer za let dolg pet minut, brez izgube višine.


A značka, ki ne bi bila nič posebnega, če ne bi bila nekoč last letalskega konstruktorja prof. dr. Antona Kuhlja, ki so jo nedavno  prodali na ebay-ju. Če bi imeli razvito zavest za letalsko  zgodovino ter tehniško dediščino, se to ne bi smelo zgoditi.

Nemec Fritz Stamer, eden od pionirjev jadralnega letenja na Wasserkuppe, je leta 1925 ustvaril podobo jadralnih značk, kot jih poznamo še danes. Značka je okrogla, modre barve, na tej podlagi pa je simbolično izrisan obris galeba v beli barvi, pač ustrezno število odvisno od zahtevnosti izpita: A – en galeb za temeljni drsni let , B- dva galeba za zahtevnejši drsni let, C- tri ptice za izpit iz jadranja. Register osvojenih značk je takrat vodilo združenje Rhön-Rossitten-Gesellschaft, vendar ni znano, ali je ta register še ohranjen.

Mednarodna komisija za 'brezmotorno letenje' - Internationale Studienkommission für motorlosen Flug (ISTUS) je bila ustanovljena 13. 6. 1930. Po priznanju FAI je začela voditi evidenco osvojenih značk, od srebrne C navzgor. Ker je vse več jadralcev letelo vse bolje, se je pojavila potreba po novih značkah. Tako so leta 1930 postavili pogoje za srebrni C (nekoč D značka), ki je obsegala 5 ur letenja, pridobljeno višino 1000 m in let dolg 50 km. Leta 1931 (15. aprila) so podelili prve tri srebrne C, osvojili pa so jih dunajski Žid Robert Kronfeld, Wolf Hirth iz Hornberga in Günter Groenhoff iz Frankfurta ob Maini. Leta 1937 je ISTUS vpeljal značko «zlati C» za let 300 km, pridobljeno višino 3000 m in 5 ur v zraku, če jadralec tega pogoja ni izpolnil že prej. Pogoji za A, B in C izpit  so se z leti menjavali, a odločale so nacionalne zveze, vendar se je večina držala nemških pravil.

Pri osvajanju značk so sodelovali tudi jugoslovanski jadralci. Nacionalni aeroklub Naša krila je leta 1932 poslal na šolanje v Nemčijo tri jadralce iz Beograda, prestolnice Kraljevine Jugoslavije. Vsi trije so položili C izpite in tako so postali jadralni učitelji – to so bili Aleksandar Stanojević, Borivoj Ivković (oba sta bila v jadralni šoli na Wasserkuppe), Živko Jozanov pa se je izpopolnjeval v Rossittenu. Na svoje stroške se je istega leta v mestu Grunnau izšolal Zagrebčan Milan Hetenyi, ki je že pred tem opravil A in B izpit v Zagrebu.  Tem štirim jadralcem je opravljen C izpit v Nemčiji priznal tudi Aero-klub Naša krila, ki so bile hkrati edine tega leta za letalce iz Kraljevine Jugoslavije. 

 


A, B i C značke jadralnih letalcev Kraljevine Jugoslavije, v razdobju od leta 1932 pa do leta 1941. Seznam teh značk je vodil Kraljevski Jugoslovanski Aero-klub "Naša krila".

Prva jadralna šola pod Avalo
Zato pa so ti fantje v Pinosavi, ob vznožju Avale pri Beogradu, 14. avgusta odprli jadralno šolo Aero-kluba Naša krila. Tečajniki so osvojili prvih 40 A in prvih sedem B značk v Kraljevini Jugoslaviji. Kraljevski aero-klub NK je tega leta zavrnil priznanje  A in B značk, ki so jih v letih 1930 in 1931 izpolnili zagrebški jadralci na Brdovcu pri Zagrebu.

Leta 1933 je bilo v Kraljevini Jugoslaviji položenih 43 A, 12 B in ena sama značka za C izpit. To peto C značko je osvojil kasnejši slovenski konstruktor jadralnih letal Boris Cijan, pogoje pa je izpolnil v poljskem jadralnem središču Bezmiechowa. Naslednjega leta (1934) se je število osvojenih priznanj še povečalo: 64 A, 25 B in znova samo ena C značka, ki pa jo je osvojil slovenski jadralec Stanko Raznožnik. Zanimivost njegovega priznanja je bil domač teren na katerim je izpolnil pogoje – seveda se je to zgodilo na Blokah.


A, B, C, srebrna C in zlata C značka v novi povojni Jugoslaviji, v razdobju od leta 1945 do leta 1955. Za seznam teh značk je skrbel VJC Vršac (Vojni jedriličarski centar Vršac).

Z ustanovitvijo jadralnih središč na Blokah in v  Zlatiboru v Srbiji se je pomnožilo število jadralcev, ki so položili katerega od pogojev za omenjene značke. Toda šele leta 1937 sta Aleksandar Stanojević (6. junija) in Boris Cijan (31. avgusta) osvojila prvi dve srebrni C znački v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 (10. novembra) je Slavko Lemešić dosegel vse pogoje za «zlati C» in tako je postal 41. pilot s tem priznanjem v svetu, ki mu ga je podelila ISTUS in seveda edini v Kraljevini Jugoslaviji. Med vojno je bilo nekaj jadralne dejavnosti v NDH (Neodvisna država Hrvaška), vendar pa se iz tega obdobja niso ohranili dnevniki letenja. Z vso silovitostjo se je letalski šport in jadralno letenje razmahnilo po drugi svetovni vojni, središče jadralnega letenja pa je postal Vršac, majhno mestece v Vojvodini, a je zanimivo, da registra doseženih športnih značk še niso odkrili.
 

C, Srebrni C in Zlati C od leta 1955 do 1991. Seznam teh značk je vodil VSJ (Vazduhoplovni savez Jugoslavije).

Diamanti šele od leta 1950
Leta 1950 je Mednarodna letalska organizacija FAI vpeljala novo značko – «diamantni C» ali «zlati C s tremi diamanti». Pogoji za diamante so pridobljena višina 5000 m, prosti let 500 km in let dolg 300 km, vendar napovedan. Po mojih raziskavah sodeč so v okviru VSJ (Vazduhoplovni savez Jugoslavije) vpeljali register doseženih značk šele 16. maja 1955. Prvi trije jadralci v FNRJ (Federativna narodna republika Jugoslavija) z diamantnim priznanjem C so bili Franc Mordej, Zvonimir Rajn in Božidar Komac, pogoje pa so izpolnili leta 1957. Do leta 1990  je pogoje izpolnilo še dvajset pilotov, kdo je bil jadralec z 21. priznanjem pa ne vemo.


Zlata C značka s tremi diamanti, v šatulji, ki je spadala k priznanju.

Značke – živi stik z jadralsko zgodovino

FAI je beleženje priznaj na nižji stopnji prepustil nacionalnim zvezam, pogoji za vse višje značke pa so še zmeraj v pristojnosti FAI. Zaradi velike razlike med značko C in srebrnim C so nekatere nacionalne zveze, denimo, Velika Britanija in Kanada,  nekoč vpeljale tudi «bronasti C». Letalska zveza Hrvaške  nima registra za dosežke svojih jadralcev, ki bi jih lahko uveljavljali kot značke. Letalska zveza Slovenije podeljuje «srebrni C» in vse značke višje kakovosti.

Mnogi jadralci svoje značke nosijo, kot znamenje športnega dosežka v jadralnem letalstvu, a vse bolj opažamo, da jih imajo mnogi po predalih ali v družinski zakladnici, torej na častnih in skritih mestih. Menim, da bi jih jadralci morali nositi s ponosom, tudi kot spodbuda mlajšim – in tudi zaradi tradicije. Prepričan sem, da bi bila značka A, podeljna za prvi samostojni let, in značka B za prvo samostojno uro v zraku ponos in lep spomin vsakemu jadralnemu pilotu. Zato se vprašujem, zakaj ne bi pilotu, ki je izpolnil pogoje za licenco jadralnega pilota dodelili značko C? Tako bi vsi vedeli, kam jadralec spada, poleg tega pa bi ohranili živ stik z jadralsko zgodovino.


Štirje veličastni (z leve) – Maks Arbeiter, Zvonko Rain, Božidar Komac in Aco Saradić

 



Zgodbe 2016

Zgodbe 2015

Zgodbe 2014

Zgodbe 2013

Miha Kamplet (1938-2013) – pobudnik tekmovanja za pokal LC Maribor

Kaj nam danes pomenijo jadralne značke? 

Zgodbe 2012

Zgodbe 2011

Zgodbe 2010