Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

Pavel Magister
Zvrt - nova slovenska beseda

Od začetka razvoja slovenskega letalstva in še po drugi svetovni vojni, tja do sredine petdesetih let, je naše letalsko tehniško izobraženstvo, poleg domačih konstrukcij ter šol letenja, postavilo tudi temelje letalskega besedišča. Tujih izrazov skorajda nismo potrebovali; tistih nekaj so bila imena akrobatskih likov in še kakšen izraz. Med te lahko štejemo izraz »vrille«, iz francoskega besednjaka in v naših knjigah zapisan kot vrij. Zakaj se za padajoče gibanje letalnika, ki zaradi zloma vzgona omahne in dvojno vrteče pada navzdol, ni našlo primernega slovenskega poimenovanja, ni vedel nihče. Vrij je še dandanes vpisan v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

V treh, štirih poljudno strokovnih knjigah z letalsko vsebino, ki so bile do leta 1950 natisnjene v Sloveniji, je do takrat osvojeno izrazje uporabljeno ustrezno. Z današnje časovne odmaknjenosti lahko ugotovimo, da je bil slovenski jezik povsem sposoben slediti razvoju letalstva. Knjiga Jadralno letenje potrjuje to trditev.

Petdeseta leta prejšnjega stoletja. Šola motornega letenja v Rumi, Zvezni jadralni center Vršac, obe šoli za rezervne oficirje pilote in tehniško osebje, zvezna tekmovanja v letenju ter še drugi stiki, so bila dogajanja, kjer se je govorila srbohrvaščina. Ljudje, ki so se vračali od tam, so to tujo govorico prinašali na domača letališča. Bilo je imenitno uporabljati letalske in še druge izraze iz tujega jezika. Učitelji letenja so postali nastavniki, spuščanje poniranje, v knjižici letenja mi je slovenski učitelj preizkus znanja potrdil z vpisom položio; izmed kopice
preostalih izrazov bom tu navedel le še enega. To je izraz kovit, ki je še danes v govorni rabi. Tudi v filmskih podnapisih ga uporabljajo namesto izraza vrij.

Tuji izrazi, ki so v govorni rabi izpodrinili izvirno naše izraze, bodo ob primerni zavesti uporabnikov, v nekem času zagotovo izginili. Dvomim pa, da bo izginil kovit. Ko poprečen Slovenec v pogovoru o letenju sliši besedo vrij, brez pomoči ne zasluti, kaj se je z letalom dogajalo. Enako je z besedico kovit, vendar jo poslušalec podzavestno poveže z besedami sletanje, otkačivanje, padina, jedrilica in še kaj, tako da lahko vsaj približno najde kako vzporednico. Zaradi tega se vrij v govorni rabi ni in se ne bo uveljavil, čeprav je morda že osemdeset let, kar ga priznavamo kot slovensko besedo.

Pišoči del letalske druščine se je pomanjkljivosti izraza vrij verjetno dobro zavedal. Morda je bila prav zaradi tega v poljudnih zapisih včasih uporabljana tudi naša beseda sveder, kar pa je zasilna rešitev. Sveder je pravzaprav krivulja vijačnice in krožeče spuščajoče se letalo tako tudi opiše pot vijačnice, torej svedra; letalo se pri tem ne vrti okrog nobene od svojih treh osi. Vrij je (sedaj še) poimenovanje za malce bolj zapleteno gibanje, zato se strokovno natančno ne more preimenovati v sveder.

Leta 1958 je bila natisnjena knjiga uspešnica Veliki cirkus. Besedo sveder najdemo na mnogih straneh. Prevajalec Zoran Jerin je bil človek iz letalskih vrst in je zato poznal obe gibanji, vendar se je zavestno odločil za napačno poimenovanje. Zavedal se je, da je knjiga namenjena vsem; sveder pa bo vsaj približno večina razumela, vrij pa le poznavalci.

Radovljiški zdravnik dr. Zdravko Černe je bil pooblaščen za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti letalcev in padalcev za športna in za prvostopenjska poklicna dovoljenja. Tudi sam je imel jadralno in športno motorno dovoljenje. V njegovi bližini so pogovori izgubili tiste tuje jezične cvetke, njegova zdravniška potrdila pa so bile tiste vajeti s katerimi je krotil jezikovno begajoče mladce. Poznal je vse letalske izraze in tuhtal je, kaj bi lahko pregnalo nesrečni kovit. Dolgo je užival v letenju ob gorskih pobočjih. Vzela ga je gora, ko je po njej hodil peš, kovit pa je ostal.

Vrij (sedaj še) je gibanje letala od trenutka, ko se je na krilu porušil vzgon (zlom ali izguba vzgona). Zaradi več vzrokov, v tistemu trenutku na krilo (letalo) delujoče sile niso v popolni simetriji, zato letalo vedno omahne na eno ali drugo stran, in se strmo zavrti navzdol. V prvih letih letalstva je bilo veliko nesreč, dokler tudi teoretično niso pojasnili, kaj se takrat z letalom dogaja in kakšen je postopek za prehod v normalni let. Od takrat je učenje ter vadba vrija sestavni del začetniškega šolanja letalcev.
Vidimo ga lahko na vsaki letalski prireditvi, v vseh različicah kot sestavni del akrobatskega programa ali umetnostnega letenja, kot se temu danes reče.

Iz vsega lahko sklepamo, da je vrij (sedaj še) neko dogajanje, ki zahteva dokajšnje
spoštovanje in natančnost. Zaradi tega je potrebno, da ga temu primerno tudi poimenujemo. Letalskih doživetij in letenja kot upravljanja letala, se nikdar ne pozabi. Upokojensko obdobje je primeren čas za taka razmišljanja, posebno o tistem, česar se ni uspelo uresničiti. Še vedno sem iskal primerno ime za vrij.

Leta 1993, ko sem razmišljal o »obnašanju« nekega tipa letala pri letu na kritičnemu
vpadnemu kotu, sem v mislih nevede izgovoril tisto dolgo iskano besedo: »ZVRTel sem se proti tlom«.

Bojan Kadunc, univ. dipl. inž., AA- šolstvo; prof. dr. Dominik Gregl in Alenka Kukovec, prof., Fak. za stroj.-letalski odd., so bili takrat pomembni dejavniki izobraževanja, ki je potekal v okviru Univerze v Ljubljani in letalskega prevoznika Adrie. V prvi uri po »odkritju« sem poklical vse tri.
Prva dva sta vrij poznala teoretično in praktično. Tretja oseba, ga. Kukovčeva, pa je
prof. angleškega jezika. Vedel sem, da pripravlja angleško - slovenski letalski slovar. Mnenje prvih dveh lahko najlepše povem s preprostimi besedami: «A veš, da bi to šlo!«, gospa Kukovčeva pa je kar takoj prosila, če to besedo lahko že kar vpiše v njen slovar.

Prof. Dr. Jože Toporišič je bil naslednji sogovorec. Razumel je mojo navdušeno razlago in mi naročil, naj predlog pošljem na Inštitut Frana Ramovša. ZVRT je bil rojen! Nasveta prof. Toporišiča nisem upošteval. Bil sem prepojen z navadami
mojega 38-letnega službovanja v industriji, kjer se je vsak izdelek preizkusil v praksi. Svojim letalskim kolegom mojega jezikovnega izdelka nisem hotel vsiljevati. Naivno sem mislil, da bodo letalci v novi državi navdušeno planili po besedi, ki pomenljivo slovensko zveni in poudarja značilno gibanje pri padanju letala, ki lahko brez sramu nadomesti neuveljavljeni vrij ter odrine vsiljivo tujko kovit.

Besedo zvrt je bilo leta 1995 mogoče prebrati v angleško-slovenskem letalskemu slovarju. To so bila tudi leta, ko je Tone Polenec urejal slovensko letalsko revijo Krila. Ideja je bila, da s člankom v reviji obvestiva letalsko srenjo o novosti. Objave ni bilo, ker je bila revija ukinjena. Kljub vsemu pa Tone Polenec ni držal križem rok. Vse do njegovega odhoda navzgor je bil voditelj, napovedovalec na letalskih prireditvah po Sloveniji, zmeraj je dosledno uporabljal novo besedo. Ko se je kako letalo zvrtelo navzdol, je razložil:«To se imenuje zvrt, to ni več vrij, sploh pa ne kovit !« Zvrt so nekajkrat uporabili tudi v člankih revije Krila.

Ko Toneta Polenca in revije Krila ni bilo več sem vse manj obiskoval letališča, prihajali so novi ljudje in tako sem imel osebnih priložnosti za širjenje te besede vedno manj. Kljub temu sem zmeraj naletel na koga, ki je izraz zvrt uporabljal ali ga vsaj poznal. Vsekakor sem takrat spoznal svojo veliko napako: zvrt bi moral prijaviti na ustrezni naslov takoj ob odkritju.

Danes, 17 let po nastanku države RS , se kovit še zmeraj uporablja. Kakšen zagovor bi podali njegovi uporabniki lahko le slutim. Sam ga uvrščam med izraze kao, valjda, gužva, nadimek in še druge, ki so zmeraj globlje zasidrani v našem slovenskem jeziku.

Na UL, Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu se pri študijskemu programu Tehnologija zračnega prometa, se že vrsto let dosledno uporablja izraz zvrt. Kako diplomanti kasneje v življenju podležejo vplivom drugače govoreče okolice, ni znano.

OKVIR
Predlagam
Vpis besede ZVRT v Slovar slovenskega knjižnega jezika.

Razlaga (definicija) :

Zvrt je strmo spuščanje letala, ko se njegovo masno središče giblje po krivulji vijačnice z navpično osjo. Pri tem ima krilo ves čas kritični vpadni kot, letalo konstantno hitrost in okrog vzdolžne osi letala poteka hkratna avtorotacija krila.
To dvojno vrtenje navzdol nastane nenamerno ali pa tudi namerno – za učenje ali kot lik umetnostnega letenja – kot posledica izgube vzgona na krilu letala ali letalnika druge vrste.
Ploščati zvrt : je zvrt z zelo majhno stopnjo vijačnice.
Hrbtni zvrt: je zvrt, v kateremu je letalo obrnjeno hrbtno v smeri padanja.
Dinamični zvrt : je zvrt, ki nastane ob pogojih izgube vzgona pri hitrosti, ki je večja od hitrosti
izgube vzgona tistega letala ali letalnika druge vrste.
Letalo je padlo v zvrt, je omahnilo v zvrt, pada v zvrtu, se vrti v zvrtu, se je zvrtelo proti tlom, se je izvleklo iz zvrta …