aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

EB 29 - moja velika sobota
(OPENSOARING, 28. oktobra 2009, besedilo in fotografije Boštjan Pristavec)

Prve dni septembra sem prejel telefonski klic prijatelja Klausa, ki mi je pognal kri po žilah, čeprav sem mislil, da me letalske zadeve ne morejo več zelo vznemiriti. Vsebina je bila kratka: »Poletel je enosedežni EB29, Walter te vabi na let z novim letalom, zato, da boš povedal svoje mnenje.«

V soboto 26. septembra se je vse sestavilo in ob 13. uri sem sedel v novem enosedežnem letalu, z imenom EB29. »Motorni sistem poznaš, je takšen kot v dvosedu, tudi vse drugo je podobno,« so bila kratka navodila Walterja in Oliverja. Vzletim s 6100 vrtljaji, pri 90 km/h me je dvigovalo s približno s 3 m/sek. Na 500 m izključim in pospravim motor. Za menoj je vzletel še Walter z dvosedom, ki ima skoraj enaka krila kot enosed.

Prvih nekaj minut je sledilo tipanje, vendar se je kaj kmalu začelo plesti dobro sodelovanje. Koordinacija komand in nitka je bila hitro na pravem mestu. Po nekaj minutah kroženja sem dosegel bazo oblakov, in sledilo je prvo presenečenje z zakrilci na -2 ter preskok. Po občutku sem ocenil, da letim s približno 140 km/h, vendar sem presenečeno zagledal kazalec na 190 km/h. Noro. Kot letala in položaj cockpita je bil zame povsem nov. Letalo je tiho in neverjetno prodorno, kar se opazi z nazaj pridobljeno višino ob vletu v dviganje. Prehod v kroženje mi je že po nekaj poskusih postal domač. Nekaj več časa sem potreboval za drobne popravke pri centriranju jesenske termike. Ves čas sem imel ob sebi Walterja, ki je z EB28 Edition želel ujeti kakšno primerjavo z enosedom.

Let sva skupaj nadaljevala proti Bayreuthu, kjer je bilo videti lepše razvito oblačnost. Po 120-kilometrih sva se obrnila proti domu. Sledila je daljša praznina brez uporabne termike, vendar je na oni strani potegnila že prva »fecka« s šibkim metrom dviganja.  Po nekaj »planirancih« se je moj občutek potrdil in vse bolj je postajal dejstvo: manjši presek trupa je za večjo sposobnost letala naredi svoje. Po desetih kilometrih je bila višinska razlika med obema letaloma vedno 30 m ali več. Pri kroženju je bil vplivov drugih dejavnikov precejšen, da bi si upal karkoli trditi, a nitka je bila vselej brez posebnih naporov tam, kjer je morala biti.

Sledilo je več dobro postavljenih zametkov  kumulusne oblačnosti tako, da je bilo mogoče dobro leteti samo naravnost. Pravzaprav se je še enkrat potrdila razlika med mojim 18-metrskim DG-jem in to novo ptico. Z nekoliko bolj pazljivo izbrano potjo leta sem z lahkoto vzdrževal višine in potovalno hitrostjo okrog 150 km/h. Preprosto, letalo daje nori občutek. Po vrnitvi nad domače letališče sem jo mahnil še v jadralski Betlehem, nad Wasserkuppe, kjer je bila letalska dejavnost v polnem teku.

Med vračanjem proti domu sem izpustil vodo (100 kg), saj sem želel občutiti, kako letalo kroži z manjšo krilno obremenitvijo. Izkušnja z 29-ko je bila podobna, kot jo poznam pri dvosedu. Skoraj ni mogoče občutiti večje razlike, vendar ko gre »za nohte« v slabi termiki, se vsak kilogram pozna.  

Pristajalni nalet: dobra učinkovitost zračnih zavor ter nezahtevno ravnanje na oboje koles hkrati. Skoraj nimaš občutka, da sediš v letalu z razponom 29 m. To je bil moj prvi let s ta čas najbrž najboljšim enosedežnim jadralnim letalom odprtega razreda, seveda pa upam, da ni bil zadnji.

Nekaj tehničnih podatkov :

EB29

Splošno
Pri Walterju Binderju so lastne konstrukcije jadralnih letal zorele precej časa. Je pionir izdelave motornih sklopov za jadralna letala ter na začetku »tuner« za letala odprtega razreda (ASH 25, Eta, ASW22)  v zadnjem času pa se je z dvosedom EB 28 in enosedom EB 29 zapisal med konstruktorje najsodobnejših prijemov.

Krila
EB29 ima v temelju krila dvosedežnega »brata« EB 28. Nekoliko so spremenjeni konci kril z wingleti.  Po besedah Walterja je površina krila otesana do skrajnosti. Zatrjuje, da večje vitkosti s tem konceptom krila ni možno doseči.  Zadnjih nekaj metrov kril, z zveznim prehodom v winglete, je nesramno vitek. Vsaka polovica kril je sestavljena iz štirih delov. Konci kril so lahko, z že omenjenimi wingleti in razpetino 29,3 m, ali pa s konci kril brez wingletov in meter manjšim razponom 28,3 m.

Trup z repnimi površinami
EB29 je kombinacija  predelanega prednjega dela HPH-jevega Sharka, cevastega dela, ki je podoben Eti ter povsem novega, v primerjavi z dvosedom, nekoliko bolj vitkega smernega stabilizatorja. Kabina se odpira navzgor in naprej. Glede na manjši presek trupa in posledično manjši zračni upor, je rezultat samoumeven – boljše letalne zmožnosti. Motorni sklop in rezervoar za gorivo (21 l) je zaradi prostorske omejenosti prisilil konstruktorja k podvozju, ki ga pilot pospravi z električnim stikalom.  Višinski stabilizator je geometrijsko podoben tistemu v EB28.

Motorni sistem
Agregat je SOLO 2625/2 s 65 konjskimi močmi. Elisa FRP-prop Binder MB – G1 ima premer 1,6 m. Celoten sistem krmili ILEC. Več si lahko preberete na straneh podjetja http://www.binder-flugmotorenbau.de/index.html

na vrh strani