|
»Kateri model bi naredil?« me je avgusta 2013 vprašal Matjaž Remec, ki že izdeluje modela Windex in Extra. Na trg je želel poslati nekaj novega. Zame ni bilo dvoma: »Jonker, čim večji, tem bolje,« sem mu odgovoril. Matjažu in Rastku Kosu, ki že dalj časa sodeluje z Matjažem pri konstrukciji modelov, je bila ideja všeč. 
S posredovanjem Erazma Polutnika smo od Jonker Sailplanes prejeli osnovne načrte, hkrati pa smo si ogledali Erazmov JS1-C 18m, kar nam je približalo predstavo o letalu. Rastko in Matjaž sta pred začetkom razvoja »jonkerja« morala še dokončati svoj CNC rezkalni stroj. Glede na velikost modela so bili določeni uporabni hodi (2000 x 800 x 300 mm). Kmalu so začeli prihajati prvi sestavni deli. Matjaž se je vzporedno izkazal z izdelavo lesenega podnožja, kamnosek pa je pripeljal granitno ploščo z vsemi luknjami za pritrditev sestavnih delov. Novembra se je že rezkalo prve 2D oblike. 
Na začetku je bilo še nekaj pomislekov glede merila modela. Ali 1:3 ali 1:2,5? Na trg je ravno v tistem času prišel model v merilu 1:3, zato je bila odločitev za merilo 1:2,5 lažja, to pa pomeni, da bo razpon modela JS1/21 natančno 8,4 m. Rastkova naloga je bila jasno določena. 
Trup s smernim repom je dokaj hitro dobil pravo obliko. Matjaž je takoj pristopil k rezkanju prototipa prednjega dela trupa (iz stiropora), ki je bil namenjen morebitnim popravkom. Že v začetku je bilo odločeno, da bo model imel možnost električnega pogon v nosu trupa, tako imenovan FES (front electric selflaunch / sustainer). Zaradi tega je bilo potrebno nos trupa prilagoditi pogonu in iz elipsastega trupa na prvih centimetrih narediti krog in nato izpeljati prehod nazaj v elipso. Seveda ostaja klasična verzija kot temelj. Možno bo sneti prednji del pogona in namestiti klasični nos. Matjaž je hitro izrezkal pramodel trupa in ga pripravil za izdelavo kalupa iz materiala MDF. 
Težko smo pričakovali prvi trup. Matjažu je bil izziv narediti tako velik trup. Hkrati je bilo potrebno rešiti kar nekaj vprašanj glede uporabe različnih materialov, barv in določiti razmerje med težo in trdnostjo trupa. Prvi trup je odlično uspel, a je bil za spoznanje pretežak, a zato tudi močan. Pri drugem trupu je bilo razmerje že ustreznejše. Trup je tehtal 2,5 kg kar je varno območje. Lahko bi bil še lažji, a bi izgubil na trdnosti, kar pa pri prototipu modela nismo želeli. Trup je v celoti izdelan iz kevlarskih vlaken in ojačan z UD karbonskimi trakovi. Stik trupa (šiv) se ne vidi, saj je bil ponovno barvan in spoliran do sijaja. Ob trupu smo dobili pravo predstavo, kako velik model nastaja. Sledila je še izdelava smernega in višinskega krmila. Preden se je Matjaž lotil izdelave kril, je izdelal še okvira kabine, kabino pa je prepustil podjetju iz Nemčije. Rastko je za vpetje smernega krmila skonstruiral zgornji in spodnji del, ki ima v vrtišču ležaj. Prav tako je vpetje višinskega krmila zelo podobno kot na pravem »jonkerju«. 
Krila. Aerodinamika in konstrukcija sta bila izziv. Izstopa vitkost in vprašanje je bilo, kako bo letel tako velik model z le 86 mm globine krilnega profila na prehodu v »winglet«? Posvetovali smo se z modelarskimi prijatelji in vsak je imel drugačno razlago. Želeli smo »termična« krila z ne preveč tankim profilom in z ustrezno trdnostjo. Rastko je na spletu dr. Quabecka našel opis prerezov za velik model arcusa. Tako je uporabil kombinacijo HQ-DS na krilu in HQ-Acro na koncu kril. 
Rastko je razložil: »V programu XFLR sem začel nov projekt, uvozil koordinate vseh predvidenih HQ profilov in definiral geometrije krila in horizontalnega stabilizatorja. Po izračunu polar vseh profilov, mi je program izračunal prve polare modela, ki so v primerjavi z mojimi prejšnjimi projekti (Windex s 5,4 m in Apis s 6 m razpona) obljubljali zelo dobre letalne lastnosti. Ker sem imel nekaj dvomov glede konstrukcijskih kotov, sem poizkušal srečo in po elektronski pošti nagovoril dr. Quabecka, avtorja profilov. Na moje veliko veselje je takoj odgovoril in mi dal nekaj nasvetov. To mi je dalo samozavest.« 
Rastko je nadaljeval s 3D konstrukcijo, Matjaž in njegov brat Jože pa sta hitro napredovala pri rezkanju pramodelov in pogosto je izdelava prehitevala Rastkove konstrukcije – seveda po zaslugi lastnega CNC rezkalnega stroja. Spomladi 2014 je bilo najbolj intenzivno obdobje razvoja in izdelave prototipa. Rastko se z Matjažem nekaj časa sploh ni srečal, vse svoje nove konstrukcije je pošiljal po elektronski pošti, nato jih je Jože obdelal s CAM programom in izdelal na rezkalnem stroju. Krila so odlično uspela. Predvsem smo si želeli odličen izhodni rob in površino kril. Rastko je preračunal še celotno statiko, konstruiral nosilce ter vse prehode med posameznimi deli kril. Celotna krila so izdelana v CFK tehnologiji in po finišu se ni videl noben šiv. 
Zaradi velikosti modela in v povezavi s tem pomanjkanja primernih vlečnih modelov, smo od vsega začetka načrtovali pogon FES. S podvozjem Fema, kjer ima kolo premer 152 mm smo pridobili dovolj višine za uporabo 20-colskega propelerja. Rastko se je pri Andreasu Reisenauerju dogovoril za specifikacijo elektro pogona in ga pri njem tudi naročil. Hitro smo se bližali končni montaži modela. Matjaž je v sredini junija 2014 dokončal model, ki pa ga je bilo treba še opremiti. Ob takšnem modelu je veliko zahtevne vgradnje: od podvozja, električnega pogona, telemetrije, vseh pogonov krmilnih površin in daljinskega vodenja. V glavnem je nalogo prevzel Rastko, ki je velik del svojega dopusta preživel v Matjaževi delavnici. Ena izmed nalog je bila vgradnja elektro motorja z reduktorjem. Po izkušnjah z modelom Apis smo se odločili za 6-stopinjski kot navzdol. Kabina se odpira naprej, kot pri jadralcu. Rastko je pripravil odličen odpiralni mehanizem z blažilcem. Samo kabino še nismo dokončno uredili, a instrumentalna plošča je vrhunski izdelek Jozefa in je replika instrumentov LX Nav. 
Ker sem vedel, da me čaka krstni let, sem želel biti na tekočem in sodelovati pri dokončni montaži. Mnogo servomotorjev (pet na krilno polovico), je bilo treba še fino nastaviti, faze leta v oddajniku je bilo potreba programirati v raznih kombinacijah (vzlet z motorjem, letenje, pristanek). In dočakali smo dan, ko je bil model pripravljen za prvi let. Model je ob vklopu motorja lepo pospešil in se po približno 20 m dvignil v zrak. Kot dviganja je bil malo prevelik, a sem ga hitro spremenil s pomočjo trimerja na višini. Motor sem izklopil na višini 300 m, v rahlem zavoju sem nekaj hitrosti pretvoril v višino. Pri vzponu nisem uporabil zakrilc, ker sem želel ohraniti hitrost, saj nam je bilo vse skupaj neznanka. 
Pri vzponu se zložljivi karbonski propeler Freudenthaler 20 x 13 vrti s 7.400 vrtljaji na minuto in pri povprečni porabi 75 A (12s LiPo) se model lepo dviga med pet in šest metri na sekundo. S kapaciteto akumulatorjev 9.000 mAh imamo na voljo pet vzpenjanj z višinsko razliko med 350 m do 400 m, ostane pa še nekaj rezerve. Zaradi varnosti smo težišče postavili pred točko. Model je imel rahlo tendenco navzdol, kar sem popravil z nekaj kliki navzgor. Model dobro drsi in se zelo uravnoteženo odziva na vse krmilne ukaze. Precejšnji V- lomi krila omogočajo letenje raztegnjenih krogov samo s smernim krmilom. Koordinirano letenje je lepo uravnovešeno med smerjo in nagibom. Preizkusil sem tudi vse osnovne akrobacije na katere se model lepo odzove, kljub velikosti in drugačnem namenu. Višina je občutljiva za trimanje, že en klik se očitno pozna na letalnih lastnostih. Pri tem pa je težišče še na popolnoma varni strani. Pristanek poteka brez težav, saj zračne zavore lepo delujejo in jih je mogoče med pristankom uravnavati glede na hitrost spuščanja. Zavora na podvozju je obvezna, saj poteka pristajanje s hitrostjo približno 50 km/h in je zato potrebna kar precejšnja zavorna pot. Skratka zadovoljstvo celotne ekipe je bilo vidno in vsi smo se oddahnili po večmesečnem delu in vloženem trudu. 
Projekt mi je prinesel veliko veselja. Vsa ekipa (izdelovalca Matjaž in njegov brat Jože, konstruktor Rastko in Uroš, kot pobudnik in testni pilot) se je veliko naučila. »Dodati je še treba, da gre za komercialni projekt. Do danes smo poleg prototipa JS1 FES/21 izdelali še dva modela. En je šel v Švico in drugi v Nemčijo. Naročil pa je dovolj še za naslednje leto.“ 
Več na: Remec Design ali na Jože Remec ali info@aerozaprega.si . Tehnični podatki jadralnega letala JS1-C Revelation, FES
|
JS1-C Revelation, FES - kaj še ostane velikim Red Bull Flugtag – Malo drugačno tekmovanje Novost Urban Čeč Boštjan Pristavec Urban Čeč Janja Černič in Tanja Pristavec Luka Žnidaršič John Cochrane Urban Čeč Urban Čeč Jadralno letenje v hribih - tveganje? Varnost letenja: John H. Cochrane Pavel Magister
|
|
