Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Sunseeker duo - novembrski let nad oblaki
(OPENSOARING, 24. novembra 2014, besedilo in fotografije: Irena Raymond)

Ireno Raymond pogosto srečujemo na letališču v Lescah, čeprav je v zadnjem času, predvsem zaradi solarnega letala, pogosteje v Italiji. Prav zato nismo vselej na tekočem z njenimi letalskimi akcijami, seveda skupaj z možem Ericom. Nedavno sta se predstavila s sanjskih videom. Najbrž se nismo zmotili, če rečemo, da je Irena prva ženska na svetu, ki samostojno leti s solarnim letalom Sunseeker Duo. Za Opensoaring je zabeležila nekaj svojih letošnjih jesenskih letalskih vtisov.

»Novembra postanejo dnevi krajši in hladnejši, po dolinah se prično vleči megle in priložnosti za letenje je občutno manj. Po več kot enotedenskem zatišju, ko turobnim deževnim dnevom skoraj ni kazalo konca in kraja, se je med meglico počasi, a vztrajno pričelo prikazovati sonce. Napoved je končno obetala nekaj lepih sončnih dni. Z Ericom sva neučakano potisnila letalo na ploščad in ga pripravila za let. Pozno popoldansko sonce je poskušalo ogreti jesenski zrak, a ni imelo zadosti moči. Napravila sva kratek 20-minutni let, v zraku je bilo še polno vlage in zaradi slabe vidljivosti sva se odločila, da počakava na boljše razmere.

Naslednje dneve sva izkoristila za testiranje opreme in za trening postopkov v sili. Eric je vztrajen učitelj in želi, da letalo obvladam do potankosti, naj si bo 100 čevljev nad tlemi ali visoko v zraku. Električni motorji so neprimerno bolj zanesljivi od motorjev z notranjim izgorevanjem, a ker nobena stvar na tem svetu ni povsem zanesljiva, moram biti vedno pripravljena za primer odpovedi električnega motorja ali katere od elektronskih naprav. Pristajala sva iz različnih smeri, z različnih višin, z ostrimi zavoji na koncu pristajalne steze in še in še ... pri takšnem treningu uživam, ker se vedno nekaj novega naučim, letalo pa mi postaja vedno bolj domače.

Zadnji dan lepega vremena, tik pred bližajočo se fronto, sva imela enega najlepših jesenskih letov. Zjutraj ni kazalo najbolje - južni veter je prinašal vedno več oblačnosti, dolina je bila že napol pokrita. Ker je vremenska napoved za pozno popoldne že napovedovala prve kaplje dežja, sva morala pohiteti. Termike v tem času leta ni bilo pričakovati, vedela pa sva, da nama popolnoma napolnjene baterije omogočajo dovolj dolg let. Vzletela sva okrog poldneva, ob tihem brnenju električnega motorja sva vztrajno pridobivala višino. Nekajkrat sva preizkusila bližnje pobočje, obrnjeno proti jugu, a je bilo ozračje povsem mirno. Zato sva nadaljevala z vzpenjanjem z motorjem, dokler nisva dosegla vrha oblakov. Nad oblaki sem imela občutek kot da bi se odprl nov svet. Na višini okrog 5000 čevljev sva ugasnila motor, variometer nama je kazal od 0 do + 0,5 m. Letela sva od enega vrha oblaka do drugega, se dotikala nežnih meglic, pod nama pa se širilo belo kopasto morje. Seveda sva bila ves čas na preži in opazovala dogajanje pod seboj. Bilo bi namreč zelo neugodno, če bi se oblačna gmota pod nama povsem zaprla.

Letalo je, kot vedno, lepo ležalo v vsakem zavoju in ubogljivo sledilo vsaki spremembi krmil. Pri kroženju v vzgornikih navadno letim s 30 do 35 miljami na uro, sicer pa pospešim na 50 do 60 milj na uro. Obožujem letenje z DUO-m, ker je električni motor na repu letala in je tako tih, da se v kabini lahko normalno pogovarjava brez uporabe slušalk. Kabina je prostorna in udobna, z odlično vidljivostjo. Po pristanku in med vožnjo po stezi je letalo dobro vodljivo zaradi trikolesnega pristajalnega podvozja in dobro postavljenega nosnega kolesa.«

Eric in Irena Raymond nas popeljeta na let nad oblaki severne Italije

Doživetja 2015

Retrospektiva želja in dosežkov

1000 kilometrov z jadralnim letalom iz Slovenj Gradca

Sunseeker duo - novembrski let nad oblaki

Obisk letalskega kluba Kamnik

Doživetja 2016

Doživetja 2009