aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI
| Skupno OLC-SI
Ostale povezave
|
O super jadralnem letalu [14. 12. 2008]
Na straneh OPENSOARINGA pričakujemo zapis Urbana Čeča, ki na Technical University Delft na Nizozemskem študira letalstvo in vesoljsko tehniko, med njegovimi profesorji pa je tudi Loek Boermans, vrhunski strokovnjak in raziskovalec aerodinamike jadralnih profilov. Za ogrevanje priporočamo branje prispevka o super jadralnem letalu.
na vrh strani
NOVA KNJIGA
Zgodovina letalstva na Slovenskem [5. 12. 2008]
Knjiga Zgodovina letalstva na Slovenskem, avtorice Darinke Kladnik, bo izšla predvidoma 16. decembra. Gre za prvo knjigo, ki celovito predstavlja dosežke slovenskih letalcev, od začetkov do danes. Prinaša veliko informacij in vključuje več kot 150 življenjepisov ljudi, ki so pripomogli k razvoju slovenskega letalstva. Knjiga ima 328 strani velikega formata in 345 fotografij, od tega tudi nekaj prvič objavljenih.
Cena knjige v prednaročilu (do izida) je 80 eurov. Naročite jo lahko po tel. 031 568 369 ali na naslov: ZIP, Zavod za intelektualno produkcijo, Poljanska 22a, 1000 Ljubljana, e-pošta: zip4zip@go.com.
na vrh strani
KLEMPO znova nastopa - vabljeni [2. 12. 2008]
(Marko Jeras, AK Zagreb)
Spoštovani gospodje,
pred natančno 50 leti so posneli film KLEMPO, po mnenju jadralskih strokovnjakov enega najboljših o jadralnem letenju. Krajši igrani film je eden prvih v barvah, režiral ga je priznani Nikola Tanhofer, nastopajo pa jadralni piloti in učitelji Aerokluba Zagreb. Film so posneli na Bledu, v njem je veliko čudovitih jadralnih prizorov iz Alp. Posebno zanimiva je pentlja, ki jo je s kamerami na nosu jastreba izpeljal Jura Salaj. Film Klempo so leta 1965 nagradili z lovoriko Srebrno krilo na mednarodnem FAI festivalu letalskega filma v Vichyju.
Aeroklub Zagreb med zimskim mrtvilom že po tradiciji organizira za jadralce zanimiva strokovna predavanja, tudi o jadralni zgodovini. Letošnja zgodovinska tema je namenjena prav 50-letnici filma Klempo. Slovesen prikaz bo v četrtek, 11. decembra ob 19. uri, v kinu Tehničnega muzeja, Savska cesta 18 v Zagrebu. Predstavo bomo popestrili s pogovori s še zmeraj živahnimi udeleženci tega filmskega projekta. Prepričan sem, da bo to zanimiv dogodek in zato vabimo slovenske jadralce, da se nam pridružijo.
na vrh strani
V Namibijo za rekordom, v JA na tekmo [27. 11. 2008]
2006 – pristanek po nevihti (foto: B. Pristavec)
Boštjan Pristavec bo od 4. do 26. decembra v Bitterwasserju v Namibiji skušal doseči cilj, ki si ga je zadal že pred tremi leti, a se mu je vselej izmikal – postaviti svetovni hitrostni rekord v FAI trikotniku 1250 km, ki ga je lani s 151,5 km/h zadnji izboljšal Madžar Laszlo Hegedüs.
Pristavec je bil rekordni dan (19. december 2007) v zraku in tudi hiter, a je v letel v obratni smeri, na negostoljubnem predelu trase pa je bil prisiljen izvleči motor. »Svetovni rekord je še zmeraj moj cilj, saj sem prepričan, da lahko trikotnik 1250 km preletim tudi hitreje, a se mora ujeti kar precej dejavnikov. Predvsem pa upam, da bom tudi letos ujel kakšen dober dan, za boljši občutek pa imam s seboj LX 8000,« je na kratko povedal leški jadralec, ki se bo v Namibiji najbrž srečal z Walterjem Binderjem, ki bo tokrat letel z izhodišča v Pokweniju, a z najnovejšo inačico ASH. S Pristavcem sta dogovorjena, da kakšen dan, ko vreme ne bo za rekord, opravita primerjalno jadranje. Pristavec bo letel s Klausom Seemannom, zadnji teden pa z Bojanom Paldaufom (ALC). Erazem Polutnik se bo udeležil nacionalnega prvenstva Južne Afrike, kjer bo štartal 27. decembra, o vtisih pa bo napisal nekaj tudi za OS. Iz Pokwenija (Nam) se bosta čez nekaj dni že vrnila Karel Čeč in Jani Ovsenik.
Sončni zahodi so hitri, a najlepši na svetu
Start na gladkem izsušenem jezeru
Tu nekje se je lani končal Boštjanov let
na vrh strani
Vinko Kabaj – 90-letnik [25. 11. 2008]
6. januarja 2009 bo Vinko Kabaj, častni član AK Ljubljana in dolgoletni sekretar kluba, praznoval 90-let. Prve skoke z jadralnim letalom je naredil že leta 1933 na letališču v Polju, s klančine, kot sam pravi. »To je bila za nas mulce izvrstna zabava, stali smo v vrsti in tekmovali, kdo bo večkrat sedel v letalo,« se spominja. Od leta 1937, ko je postal tudi motorni pilot, pa do leta 1940, je vsako poletje po en mesec preživel v jadralnem centru na Blokah.
Vinko, ki je še pri devetdesetih izjemno pozitivno naravnana osebnost, je svoj zadnji nadaljevalni tečaj jadralnega letenja na Blokah (1940) opisal v črticah, ki jih bomo v prihodnjih mesecih pripravili za bralce Opensoaringa. Njegovi zapisi so dragoceno pričevanje, saj so nastali v mladostni navdušenosti in lepo odsevajo ozračje v takratnem Centru jadralnega letenja, pod vodstvom Stanka Raznožnika. Lepo bi bilo, ko bi se slovenski jadralci bolj poistovetili tudi s fanti, ki so takrat jadrali nad bloškima vzpetinama Bradatko in Piškovcem, pa in vse tja do Snežnika. Takratni jadralci so zmogli več, kot si predstavljamo danes. Vinko Kabaj se še lahko pohvali, da je delal v delavnici Stanka Bloudka, ko je nastajalo njegovo motorno letalo »Lojze«.
Njegovo fotografsko zbirko so za svoje pisateljske potrebe pobrali njegovi »prijatelji«, a je večina pozabila, kaj se spodobi. Zato bomo Kabajeve črtice opremili tudi s čudovitimi fotografijami Božidarja Bižala, nekdanjega Titovega pilota, ki je na Blokah letel leta 1939. Bižal in Kabaj sta se poznala, Vinko se ga je spomnil: »Ja, smel in korajžen fant je bil. Vse je hotel vedeti o letalih, in ko je ugotovil, da sem tudi motorni pilot, sem mu moral razlagati podrobnosti o letenju in vsem, kar je bilo povezano z motornim letenjem.«
Morda se bo kdo vprašal, zakaj Vinka Kabaja predstavljamo že zdaj, novembra 2008? Tudi zato, ker Slovenija praznuje 90-let od dogodkov, povezanih z generalom Rudolfom Maistrom. Alojz Černič, Vinkov oče, je bil njegov borec, padel pa je severno od Dravograda. A Vinkovo otroštvo je že druga zgodba.
Foto: arhiv Vinka Kabaja
na vrh strani
Stanko Bloudek – razstava [18. 11. 2008]
Bloudek – pred libelo
Razstava o Stanku Bloudku (11. 2. 1890 - 26. 11. 1959), iz cikla Slovenski znanstveniki, bo predvideno odprta 23. 4. 2009 v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Na ogled do bo 3. 12. 2009. Osrednja razstava leta 2009 bo posvečena Stanku Bloudku. V občasni razstavi bo predstavljen pregled Bloudkovega življenja in dela (konstruiranje letal, skakalnic in drugih športnih objektov). Tehniški muzej Slovenije bo razstavo pripravil v sodelovanju z Muzejem športa, Arhitekturnim muzejem, Mestnim muzejem Idrija in Gornjesavskim muzejem Jesenice. Razstava bo zasnovana kot potujoča in bo od konca decembra 2009 gostovala v Idriji. Razstavo bo spremljal pester program, ki bo objavljen na spletni strani www.tms.si.
na vrh strani
Vabilo na WSPA seminar [16. 11. 2008]
Vse kaže, da bodo ameriške jadralne pilotke izpeljale svoj 31. poletni letalski seminar prvič zunaj svoje dežele, in to kar na letališču ALC v Lescah. Veliko letalsko druženje bo od 18. do 23. julija.
Hangar Soaring (the official publication of the women soaring pilots association) - November 2008
na vrh strani
Nina in Miro - nova ptujska pilota [7. 11. 2008]
Nina Rogina in Miro Rakuša sta nedavno opravila izpit za športno dovoljenje motornega pilota (PPL), dogodek pa sta podprla s piknikom v torek za klubske kolege. Novima pilotoma so čestitali stari in mladi člani, Ivan Čuček, nekdanji upravnik letalske šole v AK Ptuj, se je pojavil s šopkom vrtnic in z besedami: »Kje je naša lepotica s pilotskim dovoljenjem?«
Morda bo kdo dejal, da takšen dogodek ni nič posebnega. Načelno res, toda v katerih klubih se člani še dobivajo enkrat na teden, vse leto, kdaj je kakšna slovenska pilotka prejela na letališču šopek vrtnic? Ptujčani se že nekaj let srečujejo v torek, prihajajo pa člani vseh rodov, tako kot se spodobi za športni klub in za ljudi, ki jim letalstvo veliko pomeni.
Med angleškimi »sportsmeni«, pa naj bodo seniorji ali juniorji, je klub stvar tradicije, tradicija pa je nekaj nedotakljivega. Tam si kluba ne sme in ne more uravnati po svoji podobi skupina »vplivnih« članov. V pravem klubu ni bolj ali manj pomembnih klubovcev … Zanimivo je vprašanje, koliko angleške tradicije je v slovenskih aeroklubih?
Nini in Miru, ki je tudi jadralni pilot, je čestital Karel Korpar, nekoč vrhunski jadralec in kasneje poklicni pilot. V zlatih letih jugoslovanskega jadralnega letenja je bil dvakrat državni prvak, dvakrat pa podprvak, s prototipom libis-18 je leta 1965 nastopil v Veliki Britaniji, na svetovnem jadralnem prvenstvu, skupaj z Vasom Stepanovićem in Cirilom Križnarjem. Karel je človek, ki bi o letalski tradiciji lahko povedal marsikaj zanimivega: »Na letališču nas je obiskala angleška princesa Elizabeta II, njuna otroka Charles in Anne, takrat sta bila stara 17 in 15 let, pa sta se sprehajala med jadralnimi letali. Na nekdanjem letališču RAF v South Cerenyju so skrbeli tudi za znamenito letalo spitfire, s katerim se je bojeval Pierre Clostermann. Pri neki angleški družini smo doživeli čaj ob petih,« se spominja Karel. A o tem kaj več v enem od naših prihodnjih zapisov v rubriki VČERAJ – DANES.
na vrh strani
Umrl je Per Oberg, oče klubskega razreda [10. 10. 2008]
Pred štartom enega od državnih prvenstev v standardnem razredu v Slovenj Gradcu, ki je bilo v bistvu klubskega značaja
Pred dnevi je v 84. letu umrl Per Oberg (84), človek, ki je postavil na noge klubski razred. Zavzemal se je, da bi imeli v tekmovalnem jadranju razred preprostejših in predvsem cenejših jadralnih letal. Najprej se je ogreval za unformirani »one designe«, kot bi dejali v jeziku jadralcev na vodi, kasneje pa je spoznal, da je bolj smiselna uveljavitev tekmovanj z letali, ki jih danes uvrščamo v klubski razred. Najprej so se tekmovanj v klubskem razredu lotili na Švedskem, v Nemčiji in na Nizozemskem, prvo uradno evropsko prvenstvo pa je bilo leta 1979 v Örebru na Švedskem, tam kjer je bilo po drugi svetovni vojni prvo uradno svetovno prvenstvo in kjer sta blestela Borišek in Arbeiter. Kasneje so sledila še svetovna prvenstva v klubskem razredu.
Per Oberg je bil dejaven v FAI, deloval je v okviru švedske jadralne komisije, ki si je prva prizadevala, da bi jadralcem med tekmovanji izposlovala ugodnosti v nadzorovanem zračnem prostoru. Prav tako je njegova pobuda za vpeljavo transponderjev v jadralna letala. Per Oberg je bil predsednik aerokluba v Stockholmu. Ko so postali preleti v bližini glavnega mesta Švedske nemogoči zaradi omejitev v zračnem prostoru, so jadralci, predvsem z njegovimi prizadevanji, ustanovili nov jadralni letalski center Langtora, ki je še danes največji in najbolj dejaven na Švedskem. Ja, Pera Obrerga bi potrebovali tudi v Ljubljani.
na vrh strani
Razpis državnih prvenstev 2009 [2. 10. 2008]
(OPENSOARING, Denis Štrbenc, predsednik JK LZS)
Je JK LZS spregledala, da imamo tudi letala klubskega razreda? - Vrabec L55
Jadralna komisija pri LZS je na redni seji dne 26. 9. 2008 sklenila, da se, v skladu s splošnim športnim pravilnikom (točka 2.4.2), razpiše tekmovanja za naslednja državna prvenstva v letu 2009:
DP v jadralnem letenju za mladince (DPSJL-M)
DP v jadralnem letenju - standardni razred (DPSJL-SR).
DP v jadralnem letenju - odprti razred (DPSJL-OR)
DP v jadralnem letenju - preleti (DPSJL-P)
Rok za oddajo kandidatur je 15. oktober. Kandidatura mora vsebovati naziv organizatorja, kraj in datum tekmovanja, rok za prijavo tekmovalcev, največje število tekmovalcev, višino tekmovalne takse in ceno vleke. Dodatne informacije so možne pri predsedniku Jadralne komisije na e-pošti jadralno.letenje@lzs-zveza.si. Prijave lahko pošljete po pošti na LZS (Tržaška 2, Ljubljana) ali na elektronski naslov jadralne komisije. Če pošiljate ponudbo po pošti, pošljite temeljno informacijo vsebine še na elektronski naslov.
na vrh strani
POMOČ IN NAROČANJE NA KNJIGO
Zgodovina letalstva na Slovenskem [11. 9. 2008]
(OPENSOARING)
Kdo jih pozna? Mariborski letalci – prvi z leve je Rudi Erjavec, kdo pa so drugi trije?
Zgodovina letalstva na Slovenskem je polna velikih dosežkov in izjemnih osebnosti. Premalo jih poznamo in cenimo. Njihova dejanja so vodila do novih podvigov in uspehov. Slovenci smo posegli v letalstvo že v njegovem najzgodnejšem obdobju. Sledili smo novostim in pod vplivom teh dodali pomemben delež v evropsko in svetovno zgodovino letalstva. Doslej so bile knjižne predstavitve slovenskega letalstva razdrobljene, posamične, obdelovale so le določena obdobja, mnoge zelo strokovno. Do zaokroženega pregleda še ni prišlo.
Končno naj bi dočakali knjigo, ki zajema celotno Zgodovino letalstva na Slovenskem. Knjiga še ni natisnjena, je pa napisana. Avtorica je publicistka Darinka Kladnik, ki je napisala že več knjig in nekaj scenarijev. Kot dolgoletna novinarka Dnevnika je namenjala pozornost različnim temam in te predstavila tudi v feljtonih. Eden teh je bil namenjen letalcem. Odmev je bil izjemen. Zato je nadaljevala z zbiranjem gradiva in napisala scenarij za 54 minutni dokumentarni film (v dveh delih) o zgodovini letalstva na Slovenskem. Film je nastal v produkciji Libra News d.o.o v režiji Joca Žnideršiča, ki je bil tudi snemalec. Premierno je bil film prikazan v Ajdovščini, maja 2007. Scenarij je bil temelj za knjigo Zgodovina slovenskega letalstva.
Knjiga ima 18 poglavij, obsega vse od začetka letalstva na Slovenskem do današnjih dni. To je prva knjiga, ki govori tudi o današnjih letalcih, tekmovalcih, rekorderjih, konstruktorjih ter njihovih dosežkih. Zbranih je nešteto imen in odločilnih dogodkov, ki so Slovencem premalo znani, še manj tujcem, da bi znali ceniti pomen slovenskega letalstva v svetovni letalski zgodovini. Zato je knjiga še toliko pomembnejša. Izšla naj bi (če bo avtorici uspelo pridobiti dovolj sponzorjev in kupcev knjige) decembra letos.
Avtorica naj bi v končni obdelavi knjige dopolnila to še z manjkajočimi podatki. Zato upa na sodelovanje tistih, ki bi jih nemara vedeli. Gre za podatke o nekaterih slovenskih letalcev, tako Jožeta Goloreja, Viktorja Ulčarja, Dušana Cenerja (še kaj več o njem), Iva Šoštariča, Sava Poljanca in Danice Rabuzzo-Lakovič. Njena e-pošta je: Kladnik.Darinka@gmail.com.
na vrh strani
OBLETNICA
Ciril Križnar (1934-1968) [11. 9. 2008]
(OPENSOARING, P. Magister, N. Slana)
Avgusta je minilo 40 let odkar se je v Jemnu izgubila sled za Cirilom Križnarjem in Ivanom Sajevicem, njegovim letalskim kolegom iz kabine DC-3. Pilota sta se pridružila jemenski letalski družbi Basco Airline, ki so jo sestavljala letala DC-6, nekdaj v lasti AA, seveda pa ostaja vprašanje pod kakšnimi oznakami je letel njun DC-3. V Sloveniji ni bilo nikogar, ki bi se spomnil na njegovo bivanje in športne uspehe. Brez lažnega poveličevanja lahko rečemo, da je bil eden izmed jadralskih asov. Peto mesto na svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju leta 1965 v South Cerney v Veliki Britaniji, ko sta bila pred njim samo dva poljska in dva nemška jadralca, je tretji dosežek slovenskih jadralcev na svetovnih prvenstvih.
O Cirilu Križnarju pripravljamo pri Opensoaringu daljši zapis. Njegova življenjska zgodba je bila kratka a razburkana. Morda bi jo moral zapisati pisatelj Danilo Kiš, spadala bi v njegovo Enciklopedijo mrtvih, morda bi lahko njegovo življenjsko zgodbo med vrsticami uporabil Bulgakov v Mojstru in Margareti. Ja, zagotovo je imel pri Ciku vmes prste sam Woland, ki v Mojstru in Margareti pooseblja hudiča. Morda mu je to želel naznaniti že takrat, ko so ga, še kratkohlačnika, starši peljali na predstavo opere Carmen. Tudi Bizetova dama je imela, kot zatrjujejo poznavalci libreta, enega samega gospodarja – usodo. In prav z njo se bomo poigrali v naši zgodbi.
V jadralski šport ga je zaneslo prek šentviškega modelarskega krožka. Tu so svoje prve jadralske korake naredili tudi Marjan Pirc, Alojzij Šteblaj, Ivan (Vane) Boltar in še nekateri. Brez modelarstva bi se najbrž posvetil smučarskim skokom. Ti so mu bili še posebno pri srcu, saj je imel skakalnico skoraj na dvorišču v Gunclah. Prijatelji vedo povedati, da je šel za zabavo na skakalnico še kasneje, ko je že letel v AA.
Svetovno prvenstvo leta 1965 je bila neke vrste prelomnica v jadralnem letenju. Tu se je prvič pojavilo plastično jadralno letalo phoebus, prvič in zadnjič pa se je zgodilo, da je v odprtem razredu zmagal pilot z letalom iz standardnega razreda. Poljak Jan Wroblewski, takrat mladenič, star 25 let, je izkoristil bolj klavrno vreme, kot nalašč za njegovo foko 4, ki je doživelo krst na SP štiri leta poprej. Sploh pa je bilo načrtovano, da bo leta 1965 svetovno jadralsko prvenstvo v Vršcu, kjer bi bil Cikov meteor zagotovo presenečenje, a so jugoslovanski organizatorji tekmovanje odpovedali. Otočani so za prizorišče SP izbrali jadralsko središče na nekdanjem letališču RAF v Južnem Cerneyju. V odprtem razredu je nastopilo 41 tekmovalcev. Križnar je z meteorjem zmagal četrti tekmovalni dan (petek, 4. junija), v prostem preletu pa je opravil 210 milj. Organizatorji so mu za najdaljši let podelili posebno priznanje, kovinski model jadralnega letala na podstavku (glej fotografijo). Leta 1965 je Letalska zveza Jugoslavije (VSJ) Križnarja proglasila za najboljšega športnika v družini letalskih športov, prejel je »zlatega orla«, simbol FAI. Istega leta je v Sloveniji prejel Bloudkovo plaketo, priznanje za športne dosežke, ki so ga takrat podeljevali prvo leto. Tudi to govori o Križnarjevi priljubljenosti.
Zlatega orla, prestižno lovoriko Letalske zveze Jugoslavije (VSJ), je od slovenskih jadralcev osvojil še Ivo Šimenc (1985), sicer pa se lahko pohvalijo z dragoceno bronasto ujedo med jadralci iz nekdanje skupne države le še Božidar Komac (dvakrat 1957,1958), zmagovalec svetovnega prvenstva v dvosedih, kjer je na košavi letel z Zvonimirjem Rajnom, pa Miodrag Gatolin (1976) in Marija Letič 1982.
Ciko je bil fant iz velike družine z obrobja Ljubljane, ki je že zgodaj izgubila očeta. Prav zato je bil šport samo utrinek v njegovem življenju, saj je kot študent fakultete za strojništvo kmalu zajadral v poklicno letenje. Zaradi nezavidljivi razmer v AA in tudi zaradi boljšega zaslužka, se je odločil, da se bo za nekaj mesecev pridružil družbi Basco Airlines v nemirnem Jemnu. Novi delodajalci so mu ponudili »nevaren« posel, uporniki (ostanki politične opozicije, ki se je z orožjem v roki umaknila v nepristopno gorato puščavsko območje) so Križnarjev DC-3 sestrelili. Po nekaterih virih sta uspela pristati, a so ju zajeli in pokončali. Po tem tragičnem dogodku so nekateri slovenski piloti zapustili Jemen. Njegovi pilotski kolegi iz AA, ki so prav tako leteli v Jemnu, so se nekaj časa še trudili, da bi našli grob in ju prepeljali v domovino, a brez uspeha.
na vrh strani
Starodobniada [4. 9. 2008]
(fotografija: Velimir Pranič in Bogdan Jehart)
KAS - Koroški aeroklub Slovenj Gradec prireja 20. septembra druženje letalcev in letenje s starodobniki. Dogajalo se bo: letenje s PO-2 in aero 3, z jadralnim letalom spatz S-55, DG 505 Orion in blanik L-13. Sledilo bo tekmovanje v natančnem pristajanju in druge letalske dejavnosti, ki bodo povezane z druženjem in starodobniškim piknikom.
Urnik, pričetek: ob 9. uri, prijave za tekmovanje v natančnem pristajanju: od 9:30 do 10. ure, letenje: od 10. ure naprej, ob 14. uri: tekmovanje v natančnem pristajanju; ob 16. uri: piknik, razglasitev dosežkov in posvetitev samostojnih letov.
na vrh strani
Vabilo na tretje srečanje [25. 8. 2008]
na vrh strani
Novi državni prvaki so Štrbenc, Kolar in Lepetič [12. 8. 2008]
Marko Lepetič
Denis Štrbenc
Andrej Kolar
S tekmovalno disciplino brez vrnitve - zadnji tekmovalni dan so zagodle nevihte in dokaj ozek prehod iz Slovenije na Madžarsko -, se je končalo XVII. državno prvenstvo v jadralnem letenju. V konkurenci 45 jadralcev v klubskem ter v (mešanem) standardnem in odprtem razredu so naslove prvakov osvojili Denis Štrbenc (LDL, DG 300), Andrej Kolar (ALC Lesce, LS 8) in Marko Lepetič (AK Celje, nimbus 3). O zanimivem prvenstvu, ki mu je na prste stopila nerazumno toga mariborska kontrola zračnega prometa, bomo v prihodnjih dneh pripravili daljši zapis.
na vrh strani
Razstava Milana Korbarja [21. 7. 2008]
Milan Korbar, jadralni pilot, major SV in fotograf, je v mednarodnem prostoru na letališču Jožeta Pučnika na Brniku pripravil razstavo fotografij, ki jih sicer lahko najdete na njegovi spletni strani. Če ne potujete v tujino z letalom, si razstave ne boste mogli ogledati, tudi če imate mednarodno novinarsko izkaznico. Upajmo, da bomo imeli vsi državljani možnost ogleda na tudi manj varovanem razstavnem prostoru.
Avtor razstave je o svojem delu povedal: »V začetku letošnjega leta me je sodelavka Zdena Šabec vprašala, če bi pripravil nekaj svojih fotografij za razstavo na MORS. Bilo naj bi jih približno 40. Izbral sem 500 fotografij za njen izbor. Kmalu je prišla k meni s svojim izborom 80 slik in z vprašanjem, če se mi lahko pridružita še dva mlajša kolega. Seveda sem se strinjal. Ko je bilo slik že precej čez začetno število, se je nenadoma pojavila z vprašanjem, ali imam morda tudi slike ptičev. Tudi tej prošnji sem lahko ugodil, izročil sem ji CD s približno 100 slikami ptičev, metuljev in
podobnih letečih živali, poleg je bila tudi ena kobilica. Tako je nastal izbor okrog 120 fotografij, od katerih je približno sto mojih.
9. junija je poveljnik Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU) slovesno razglasil otvoritev razstave v prostorih Ministrstva za obrambo. Slike: http://rides.webshots.com/album/563830512cdVryF
Ker je bil prostor s koncem junija oddan že za druge namene, smo se pobrali, istočasno pa sem se skupaj s kolegoma odločil podariti zbirko Vojaškemu muzeju SV, ki naj bi jo postavil v mariborski Kadetnici po tem, ko se bo PDRIU preselil tja. Takrat bo celotna zbirka javno na ogled vsem obiskovalcem Vojaškega muzeja.
To pa je šele pol zgodbe.
Ker imam dobre stike s PR službo Aerodroma Ljubljana, d. d., sem tudi njim predlagal, da bi gostovali z našo zbirko. Dokaj hitro smo se dogovorili za mesto postavitve, ki je žal edino, kjer je tako obsežno, čeprav bistveno zmanjšano zbirko, možno postaviti, a je za javnost zaprto. Ima pa eno prednost; mimo se
sprehodi veliko potnikov. Že ob postavitvi so fotografije izzvale kar precej radovednih pogledov. Razstava bo na Aerodromu Ljubljana do druge polovice avgusta.
Tukaj najdete reportažo o postavljanju za forum KVLS:
http://www.ivao-si.org/forum/viewtopic.php?p=22390#22390, povezava k slikam na Webshots je: http://rides.webshots.com/album/564097672tJPAiO.
In kdaj bo razstava na voljo širši javnosti? Ker je ostanek zbirke, ki je celo večji od predstavljenega, pri nas v skladišču, je zaželeno, če kdo najde neko mesto ali nekoga, ki je pripravljen dati ustrezen prostor, kjerkoli v Sloveniji.«
na vrh strani
Zdaj na svetovno prvenstvo [19. 7. 2008]
Svetovno prvenstvo v odprtem razredu 2008 iz Leusseja, letališča blizu Berlina, tokrat komentira Boštjan Pristavec, jadralec ALC iz Lesc, sicer pa jadralni svetovljan. Leteti je začel leta 1981, doslej je z jadralnim letalom preletel več kot 300.000 km, zmagal je že na državnem prvenstvu, na svetovnem pokalu v gorskem letenju v Vinonu v Franciji, dvakrat je zmagal na mediteranskem pokalu, na EP 2003 je osvojil 4. mesto, leta 2005 je v absolutni konkurenci tekmovanja OLC (on line compt.) pristal na 7. mestu, leta 2006 in 2007 pa se je v tekmovanju v FAI trikotnikih povzpel povsem v svetovni vrh.
Boštjan Pristavec ima pet svetovnih rekordov z ultra lahkimi jadralnimi letali (pilot in letalo imata skupaj največ 220 kg), med drugim je s takim letalom v Sloveniji opravil 1000 km dolg let, kar je prav tako svetovni rekord. Lete v trikotnikih prek 1000 km je štel do številke 50. V letošnji zimski sezoni se mu je znova izmuznil svetovni rekord v FAI trikotniku 1250 km, a zatrjuje, da ga bo še skušal ujeti.
Letos pozimi v Namibiji mu je Walter Binder ponudil, da bi z njegovim posodobljenim jadralnim letalom EB28 nastopil na svetovnem prvenstvu v Leusseju. Vabilo je sprejel z veseljem, a je imel precej dela, da je prepričal lastnika in hkrati letalskega podjetnika, da je za svetovno prvenstvo najboljša izbira navigacijski sistem LX 8000. Tik pred odhodom na SP je urejal še zadnje podrobnosti na letalu.
Poleg Boštjana bo na tekmovanju startal tudi Novogoričan Aleš Maraž, ki bo za krmili nimbusa 3T. Prav zato bomo z zanimanjem spremljali Boštjana in Aleša tudi na tej preizkušnji.
Komentarje bomo sproti objavljali v rubriki tekmovanja.
na vrh strani
Omejitve v zračnem prostoru Avstrije in Švice [7. 6. 2008]
Zaradi EP v nogometu v Avstriji in Švici bo nekaj dni v juniju zaprt zračni prostor tudi za jadralce, ki letijo v Avstrijo. Še posebno aktualna je prepoved v zračnem prostoru okoli Celovca (Klagenfurt). Linki do vseh NOTAM-ov za AT, CH in DE: http://www.daec.de/aul/Fussball_EM.php
na vrh strani
Letalstvo na Gorenjskem in Alpski letalski center Lesce Bled [26. 5. 2008]
France Primožič
Predstavitev knjige bo 30. maja, ob 19. uri, na letališču v Lescah.
Knjiga opisuje zgodovino letalstva na Gorenjskem, od prvih letal pa do danes. Letala so se na gorenjskem nebu pojavila že jeseni leta 1917, ko je avstro-ogrska vojska pripravljala 12. ofenzivo na soški fronti. Predvideli so uporabo letal in zato uredili mnoga vzletišča po Sloveniji. Knjiga nas popelje skozi obdobje prve in druge svetovne vojne, k začetkom športnega letalstva in opisom klubov, ki jih ni več. Avtor se je posvetil predvsem Alpskemu letalskemu centru Lesce Bled. Pregled zajema vse panoge, od modelarstva, samogradnje, jadralnega in motornega letenja ter padalstva. V ospredju sta jadralno letenje in padalstvo, športni zvrsti, ki sta v svetovnem merilu dosegli največ.
Ne manjkajo zgodbe jadralnih pilotov pri prvih 300-kilometrskih trikotnikih, pa vse do izkušenj Boštjana Pristavca pri letenju v Afriki. Padalstvo je bilo v Lescah prisotno že zgodaj, s tem pa tudi uspehi posameznikov in reprezentance. Opisano je tudi, kako sta Janez Brezar in Silvo Orožim s padalom skočila na Kredarico.
Bogato je poglavje o amaterski gradnji letal na Gorenjskem. Lepo je opisan začetek izdelave jadralnih letal v tovarni Elan v Begunjah in nastanek zasebnih podjetij. S tehničnimi podatki, risbami in kratkim opisom so predstavljena vsa letala (57), ki so letela v Lescah. Ne manjkajo tudi nesreče in predstavitve uspešnejših letalcev iz ALC. Na koncu je še zbirka podatkov o športnih dosežkih. Skratka, knjige nas spomni, da smo lahko ponosni na naše letalske korenine.
Delo obsega 300 strani v trdi vezavi, vsebuje prek 900 fotografij, tretjina strani je v barvnem tisku. Cena: 25 eurov, naročila po tel. 041 564 974, France Primožič ml.
na vrh strani
Ivo - bohem iz kluba 1000 je udaril prvič [22. 5. 2008]
Ivo Šimenc
Ivu Šimencu, ki mu po tekmovalni plati ni treba dokazovati ničesar več, saj je edini slovenski jadralec, ki je v klubskem razredu dvakrat stopil na evropski jadralski prestol, je vendarle s svojim poletom 14. maja, ko je obletel 1082,78 km (točke v trikotniku 867 km), postavil v jadralsko najboljšem tednu slovenskega jadranja med uspešne tudi Klub 1000. S SI, seveda.
Nekaj utrinkov o tem poletu: »V našem ASH so bile še točke z Madžarske, tako da je bila moja vez z zemljo le položaj letališča v Lescah. Zadevo bi že uredil, a se je zataknilo pri enem od kablov. Pa saj poznam te hribe, posebno Ture, skoraj kot svoj žep. Če bi letel malo bolj preudarno, bi lahko bil let še precej daljši. Ampak, to je že zgodba o generalu, po bitki. Dan prej sem jadral z Jano v precej boljšem vremenu, vendar turistično po Dolomitih in okolici,« pravi s svojem sproščenem slogu leški jadralec in zagotavlja, da je to, kar je naredil, šele začetek. »Junija si bom vzel še nekaj časa, upam, da bo še kakšno dobro vreme,« je optimističen.
na vrh strani
Izjemen teden v maju [14. 5. 2008]
Miha Einhaver
K vrsti uspešnih letov v trikotniku 750 km (in več), ki so jih opravili Andrej Kolar, Tone Čerin, Luka Žnidaršič in Boris Žorž – prvi trije 8. maja, Žorž pa dan kasneje – , se je uspešnega leta veselil tudi ljubljanski jadralec Miha Einhaver (DG 300), saj je prvič opravil slovenski trikotnik 500 km, a je na OLC ugotovil, da je opravil »le« 498,200 km. Naj spomnimo, da je bil Miha Thaler prvi slovenski jadralec, ki mu je uspel let v obsežnem alpskem trikotniku 750 km. Med velikimi trikotniki je Žorž z enim krakom trikotnika segel do Samedana v Švico (821 km). Med uspešnimi je bil tudi Jože Verdev (745 km oz. 696 km) s štartnim mestom v Velenju. O izjemnem vremenu govori še let Avgusta Mithansa iz Slovenj Gradca, saj je slovenski trikotnik 300 km opravil s starinskim letalom Vrabec (Spatz). Vsem čestitke OS.
na vrh strani
A2 ob pravem času [13. 5. 2008]
Konstruktor Pavel Potočnik
Potem ko so si lahko na zgodnjih pomladanskih letih ogledali ultralahko dvosedežno jadralno letalo ALBASTAR 2 (A2) z motorjem na letališču v Slovenj Gradcu, smo novega slovenskega jadralnega lepotca, izpod rok Pavla Potočnika, občudovali še v Lescah. A2 je izjemno lep, piloti, ki so ga doslej leteli, pa zatrjujejo, da je pri upravljanju bolj koordiniran kot čebela. Vsekakor pa se je A2 pojavil ob pravem času, saj so Čehi izdelali prav tako UL dvoseda, z njim se je na letošnjem LX pokalu v Szatymazu predstavil Ludek Kluger. Pilot, ki ga poznajo tudi slovenski jadralci, je slovaškemu letalu napovedal bleščečo jadralsko kariero, svetovne rekorde itd. Sodeč po značaju pilotov, ki sodelujejo pri slovenskem projektu A2, bomo morda že v letošnji sezoni spremljali zanimivo tekmo za rekorde med tema dvema letaloma.
na vrh strani
OLC - Alpe [5. 5. 2008]
OLC ima od letošnje sezone novo področje, ki zajema vse lete v območju Alp. Bolj natančna opredelitev je vsaj 50% leta mora biti opravljena alpskem območju. S tem je veliko AK v Sloveniji dobilo možnost, da se v mednarodni primerjavi izkažejo, koliko pomenijo v jadralnem letenju. V tej skupini so klubi, ki so v neposredni bližini gora ALC-Lesce, Ajdovščina, AK Edvarda Rusjana, Slovenj Gradec, Velenje, Celje, Maribor in (Bovec). Sodelujejo pa lahko vsi slovenski AK, je pa res, da vsi nimajo ugodnega dostopa do Alp.
Na OLC-Alps je možno poleg dnevne uvrstitve videti še vse druge, ki spadajo v OLC. Zanimive so še uvrstitve posameznih letališč in klubov. ALC je v obeh razvrstitvah trenutno na presenetljivo visokem 5. mestu.
Na OLC Alps prideš tako, da na strani Gliding klikneš prvi meni (Worldwide) potem izbereš Europe in nato Alps. Tu izbereš, kar te zanima.
Link na eno od podstrani OLC Alps:
http://www.onlinecontest.org/...
Miha Thaler
na vrh strani
Od 1. maja - lov na discusa 2c turbo [23. 4. 2008]
OPENSOARING, 23. aprila - Aerokurierjevo tekmovanje On Line Contest za mlade jadralne pilote, ki je že vzbudilo veliko zanimanja, se začenja 1. maja. Deset najuspešnejših mladincev bo lahko kandidiralo za discusa 2cT, letalo 18-metrskega razreda, zmagovalec pa bo lahko z njim letel v sezoni 2009.
Darovalec nagrade je Wilfried Grosskinsky, podjetniku iz Koelna, sicer pa strasten jadralni pilot z 99 leti prek 1000 km, poznajo pa ga tudi po prizadevanjih, da bi v Nemčiji raziskali možnosti izrabe zgodnje jutranje termike ter večernega industrijskega ogrevanja. Kljub uspešnim nastopom na mnogih osrednjih nemških državnih prvenstvih v jadralnem letenju je Wilfried velik privrženec decentralizirane primerjave kakovosti, ki jo ponuja OLC. Zdaj s svojo nagrado spodbuja svež veter pri mladincih, tekmovanje OLC pa tako ob svoji deseti sezoni ne bi moglo dobiti lepšega darila.
Kdo lahko leta 2009 dobi letalo in kaj je za to treba storiti?
Na tekmovanju OLC Junior Challenge 2008 lahko sodelujejo vsi mladi jadralni piloti, rojeni po 31.12.1984, upoštevani pa bodo po trije leti z največ točkami po OLC Classic. Več kot polovica vsakega leta pa mora biti nad Nemčijo, pri čemer veljajo meje OLC Junior Challenge, določene na spletnih straneh OLC (www.onlinecontest.org). Tekmovanje OLC Junior Challenge se bo končalo 13. oktobra, discusa 2cT pa bodo izročili oktobra, na simpoziju OLC v Gersfeldu. Zmagovalca bo določila 4-članska komisija. Morda bo prav nagrada razlog, da bodo mladi jadralci razmislili o poletnih počitniških načrtih. (Prirejeno po Aerokurirju, prevod Miha Kos)
na vrh strani
Knjiga Jadralno letalstvo - vabilo [30. 3. 2008]
OPENSOARING, 30. marca 2008 - Denis Štrbenc, predsednik Jadralne komisije pri LZS, sporoča, da je Jadralna komisija prišla do »matric« učbenika Jadralno letalstvo in da so avtorji dovolili ponatis. Vsi, ki želijo imeti prvotno izdajo učbenika v elektronski obliki, naj se obrnejo na naslov jadralno.letenje@lzs-zveza.si
Posodobljena knjiga Jadralno letalstvo bo dosegljiva prihodnje leto. V njej bo nekaj novih poglavij, denimo, Boštjan Pristavec bo pripravil poglavje o zračnem prostoru, Črt Rojnik o instrumentih, člani športne sekcije JK pa bodo posodobili poglavje o rekordih in značkah itd. Vsi, ki so pripravljeni sodelovati pri prenovi knjige Jadralno letalstvo, naj se javijo Denisu Štrbencu, ki zatrjuje: »Veselim se prenovljene izdaje, ki naj bi izšla ob prelomu leta.
na vrh strani
Navigacija malo drugače [7. 3. 2008]
Prva predstavitev novega izdelka LX NAVIGATION iz Celja je pred vami. Piloti ekipe FIM so navdušeni, več vtisov pa je v prispevku Mihe Peperka.
na vrh strani
OLC SI – točke in daljava [6. 3. 2008]
(pripravil Miha Thaler)
|
|
|
Boris Žorž [#1] |
Miha Thaler [#2] |
Tone Čerin [#3] |
Do prvih jadralskih dosežkov 2008 v Sloveniji ni več daleč, zato se za osvežitev spomina na sezono 2007 vrnimo k dosežkom državnega prvenstva v preletih 2007. Miha Thaler se je potrudil in za prvih deset jadralcev izdelal natančno tabelo z vsemi podatki. Pri enem tekmovalcu je ugotovil napako, saj so organizatorji pri njem upoštevali dva leta iz Afrike. Pravilen razpored prih desetih jadralcev je torej takšen:
|
DPSJL-P 2007 |
|
1. Let |
2. Let |
3. Let |
4. Let |
Skupaj točk |
Skupaj km |
1. |
Boris Žorž |
Datum |
14.maj |
28.apr |
25.jun |
26.jul |
|
|
|
ALC Lesce |
Dolžina leta v km |
903,87 |
784,61 |
752,8 |
671,7 |
|
3112,98 |
|
|
Št. točk |
840 |
738,5 |
683,11 |
663,23 |
2925,54 |
|
|
|
Tip letala |
DG 100 |
DG 300 |
DG 300 |
DG 100 |
|
|
2. |
Mihael Thaler |
Datum |
20.jul |
10.apr |
28.apr |
23.apr |
|
|
|
ALC Lesce |
Dolžina leta v km |
917,99 |
863,87 |
783,64 |
752,62 |
|
3318,12 |
|
|
Št. točk |
758,68 |
722,41 |
660,71 |
633,23 |
2775,03 |
|
|
|
Tip letala |
DG600/18 |
DG600/18 |
DG600/18 |
DG600/18 |
|
|
3. |
Tone Čerin |
Datum |
14.maj |
27.apr |
9.apr |
1.avg |
|
|
|
ALC Lesce |
Dolžina leta v km |
868,51 |
740,41 |
641,52 |
577,35 |
|
2827,79 |
|
|
Št. točk |
741,73 |
679,92 |
597,21 |
539,68 |
2558,54 |
|
|
|
Tip letala |
DG 300 |
DG 300 |
DG 300 |
DG 300 |
|
|
4. |
Vojko Starovič |
Datum |
29.apr |
27.apr |
25.apr |
18.maj |
|
|
|
K 1000 |
Dolžina leta v km |
934,94 |
826,68 |
698,22 |
632,63 |
|
3092,47 |
|
|
Št. točk |
750,32 |
656,31 |
562,07 |
507,3 |
2476 |
|
|
|
Tip letala |
ASH-25E |
ASH-25E |
ASH-25E |
ASH-25E |
|
|
5. |
Tomaž Štupnik |
Datum |
26.jul |
13.jul |
9.apr |
8.jul |
|
|
|
ALC Lesce |
Dolžina leta v km |
653,41 |
641,81 |
637,43 |
599,7 |
|
2532,35 |
|
|
Št. točk |
609,54 |
595,79 |
595,05 |
526,75 |
2327,13 |
|
|
|
Tip letala |
DG 300 |
DG 300 |
DG 300 |
DG 300 |
|
|
6. |
Andrej Fijavž |
Datum |
27.apr |
22.jul |
14.apr |
7.jul |
|
|
|
ALC Lesce |
Dolžina leta v km |
686,48 |
709,4 |
557,9 |
557,82 |
|
2511,6 |
|
|
Št. točk |
656,74 |
625,04 |
492,78 |
489,14 |
2263,7 |
|
|
|
Tip letala |
DG 100 |
DG 300 |
DG 300 |
DG 300 |
|
|
7. |
Franc Peperko |
Datum |
27.apr |
14.apr |
29.apr |
9.apr |
|
|
|
AK Celje |
Dolžina leta v km |
710,91 |
679,28 |
556,55 |
533,98 |
|
2480,72 |
|
|
Št. točk |
580,23 |
566,08 |
462,87 |
443,11 |
2052,29 |
|
|
|
Tip letala |
DG800/18 |
DG800/18 |
DG800/18 |
DG800/18 |
|
|
8. |
Erazem Polutnik |
Datum |
28.apr |
11.apr |
26.apr |
9.apr |
|
|
|
AK Celje |
Dolžina leta v km |
702,42 |
659,91 |
414,62 |
393,42 |
|
2170,37 |
|
|
Št. točk |
614,47 |
578 |
363,09 |
344,92 |
1900,48 |
|
|
|
Tip letala |
LS 8/18 |
LS 8/18 |
LS 8/18 |
LS 8/18 |
|
|
9. |
Andrej Kolar |
Datum |
23.apr |
16.jul |
14.jul |
8.jul |
|
|
|
ALC Lesce |
Dolžina leta v km |
746,17 |
520,27 |
384,2 |
362,23 |
|
2012,87 |
|
|
Št. točk |
688,8 |
517,68 |
355,75 |
329,56 |
1891,79 |
|
|
|
Tip letala |
DG500/20 |
DG100 |
DG500/20 |
ASW24 |
|
|
10. |
Iztok Žagar |
Datum |
27.apr |
25.apr |
26.apr |
3.jul |
|
|
|
AK Ptuj |
Dolžina leta v km |
475,55 |
426,11 |
426,79 |
405,01 |
|
1733,46 |
|
|
Št. točk |
468,12 |
419,82 |
418,09 |
382,85 |
1688,88 |
|
|
|
Tip letala |
St.Jantar |
St.Jantar |
St.Jantar |
St.Jantar |
|
|
11. Miha Peperko (Celje, 1597.68),
12. Marjan Jančič (Postojna, 1561.74),
13. Andrej Fiorelli (N. Gorica, 1492.19),
14. Erik Stritih (ALC, 1482,64),
15. Aleš Krušič (ER Ajdovščina, 1476.49),
16. Gregor Urbančič (Ptuj, 1460.51),
17. Robert Fiorelli (N. Gorica, 1447,88),
18. Aleš Fink (KAS, 1334,61),
19. Gregor Petrovič (Ptuj, 1255.64),
20. Jože Verdev (Velenje, 1140.74),
21. David Sevčnikar (1135.99),
22. Aleš Rudl (Maribor, 1134.81),
23. Miha Premrl (Postojna, 1109.08),
24. Blaž Hudernik (Maribor, 1011.70),
25. Tadej Krevh (KAS, 999,38),
26. Robert Hriberšek (Maribor, 955.95),
27. Evgen Mugerli ( (N. Gorica, 948.47),
28. Martin Grošelj (Maribor, 903.66),
29. Peter Repinc (Ptuj, 890.48),
30. Denis Štrbenc (N. mesto, 874.72),
31. Roman Meško (Ptuj, 765,59),
32. Aleš Maraž (N. Gorica, 747.63),
33. Željko Roškar (Maribor, 717.15),
34. Benjamin Smole (N. mesto, 704.39),
35. Robi Šlaus (Maribor, 694.35),
36. Branko Sitar (N. mesto, 569.68),
37. Matjaž Novak (Snežnik, 517.18),
38. Tine Žvokelj (ER Ajdovščina, 369.80),
39. Gregor Bezjak (Maribor, 312.37),
40. Aleksander Boh (N. Gorica, 271.70),
41. Janez Podpadec (N. mesto, 107.12),
42. Lovro Duževič (KAS, 74.40),
43. Matija Kodrič (Postojna, 62.96).
na vrh strani
Ventus, LX 8000 [6. 3. 2008]
Novo letalo za razred 18 m – na tej fotografiji še v Mariboru.
Celjani so 2. marca jadrali na severu (93 km/h), Roškar in Marin sta pripeljala iz Maribora svojega ventusa in jadrala prek 3000 m visoko, v FIM-u imajo že vgrajen LX 8000. Obljubljajo, da bodo napisali primerjavo z LX 7007 in dlančnikom. Kmalu se obeta prevod zanimivega strokovnega članka.
na vrh strani
Klub Minima - vabi [22. 2. 2008]
TRBOVLJE, 22. februarja – Klub zgodovinskih letal Minima prireja v soboto, 1. marca, ob 11. uri, v klubskih prostorih v Trbovljah, drugo srečanje skupine 1909-1919. Prišli bodo zanimivi predavatelji. Več na www.aeroklub-minima.si.
vabilo
na vrh strani
Leteča - Karina Hollekim [20. 2. 2008]
Za popestritev pilotskega smučarskega prvenstva 2009 prinašamo nekaj predlogov Norvežanke Karine. Dekle skače BASE, tudi s smučmi, je izvrstna smučarka, predvsem pa ljubiteljica letenja in narave. Ta vikend jo lahko srečate v Bovcu, v petek, 22. februarja v Kulturnem domu (ob 20. uri) in v soboto, 23. februarja, ob 18. uri v hotelu Alp.
Jadralno letenje zanjo najbrž ni kakšen poseben izziv. Njen izum je SKI-BASE. Prikupna plavolaska, ki ji na prvi pogled nihče ne pripiše ukvarjanja z enim od najnevarnejših športov, je pred letom in pol preživelo grozovito nesrečo: »Avgusta 2006 sem padla z neba zaradi napake na padalu. Na tla sem priletela z veliko hitrostjo in doživela štiri zlome levega kolka in več odprtih zlomov desne noge. Na srečo sem jo odnesla s celim hrbtom in glavo, predvsem pa sem ostala živa,« pripoveduje avanturistka, ki se je pobrala tudi po tej izkušnji. Zaradi neverjetne trme že hodi brez opore, čeprav so zdravniki menili, da bo invalidski voziček poslej njen spremljevalec. Še več, zdaj že pleza v naravni skali in celo smuča. Brez smučanja ne more. Zato si je omislila posebne smuči, prirejene za invalide, s sedežem na veliki smučki in malimi smučmi pod rokama.
http://www.youtube.com/watch?v=HfSZkC2lIU8
http://www.youtube.com/watch?v=908waxpZYhc
http://www.youtube.com/watch?v=WgWYVoXt474
na vrh strani
Priznanja za DP v preletih 2007 [11. 2. 2008]
Naj pilota 2007 - (z leve) Boris Žorž, podeljevalec priznanj Željko Roškar in Tone Čerin. Miha Thaler se podelitve ni udeležil.
TRIJE KRALJI, 9. februarja - Letalski center Maribor je na Treh kraljih na Pohorju pripravil podelitev priznanj za državno prvenstvo v preletih za leto 2007, hkrati pa so druženje povezali s tradicionalnim pilotskim veleslalomom. Smučalo je več kot 20 jadralk in jadralcev ter spremljevalcev in spremljevalk, v preletih pa je svoje dosežke predstavilo 43 jadralcev.
Jadralna komisija pa je podelila značke: srebrni C so lani osvojili
Tadej Trojner (71), Robert Hriberšek (72), Danijel Krstič (73), zlati C
Sandi Stanič (29), Andrej Fiorelli (30), Robert Hriberšek (31) in Aleš Fink (31). Zlati C za 750 km s številko 1 pa je od FAI prejel Boris Žorž. Boris je ta prelet opravil tretji, a ga Miha Thaler in Boštjan Pristavec še nista uveljavljala.
Vrstni red DP v preletih:
1. Boris Žorž (ALC, 840.07, 738.5, 683.11, 663.86 - skupaj 2925,54 točk),
2. Miha Thaler (ALC, 758.68, 722.41, 660.71, 633.23 - skupaj 2775.03 točk),
3. Tone Čerin (ALC, 741.73, 679,92, 597.21, 539.68 - skupaj 2558,54 točk),
4. Vojko Starovič (K 1000, 750.32, 656.31, 562.07, 507.3 - skupaj 2476 točk),
5. Tomaž Štupnik (ALC, 609.54, 595.79, 595.05, 526.75 - skupaj 2327.13 točk),
6. Andrej Fijavž (ALC, 656.74, 625.04, 492.78, 489.14 - skupaj 2263.70 točk),
7. Erazem Polutnik (Celje, 614.47, 578, 458.76, 443.85 - skupaj 2095.08 točk),
8. Franc Peperko (Celje, 580.23, 566.08, 462.87, 443.11 - skupaj 2052.29 točk),
9. Andrej Kolar (ALC, 688.8, 517.68, 355.75, 329.56 - skupaj 1891.79 točk),
10. Iztok Žagar (Ptuj, 468.12, 419.82, 418.09. 382.85 - skupaj 1688.88 točk),
11. Miha Peperko (Celje, 1597.68),
12. Marjan Jančič (Postojna, 1561.74),
13. Andrej Fiorelli (N. Gorica, 1492.19),
14. Erik Stritih (ALC, 1482,64),
15. Aleš Krušič (ER Ajdovščina, 1476.49),
16. Gregor Urbančič (Ptuj, 1460.51),
17. Robert Fiorelli (N. Gorica, 1447,88),
18. Aleš Fink (KAS, 1334,61),
19. Gregor Petrovič (Ptuj, 1255.64),
20. Jože Verdev (Velenje, 1140.74),
21. David Sevčnikar (1135.99),
22. Aleš Rudl (Maribor, 1134.81),
23. Miha Premrl (Postojna, 1109.08),
24. Blaž Hudernik (Maribor, 1011.70),
25. Tadej Krevh (KAS, 999,38),
26. Robert Hriberšek (Maribor, 955.95),
27. Evgen Mugerli ( (N. Gorica, 948.47),
28. Martin Grošelj (Maribor, 903.66),
29. Peter Repinc (Ptuj, 890.48),
30. Denis Štrbenc (N. mesto, 874.72),
31. Roman Meško (Ptuj, 765,59),
32. Aleš Maraž (N. Gorica, 747.63),
33. Željko Roškar (Maribor, 717.15),
34. Benjamin Smole (N. mesto, 704.39),
35. Robi Šlaus (Maribor, 694.35),
36. Branko Sitar (N. mesto, 569.68),
37. Matjaž Novak (Snežnik, 517.18),
38. Tine Žvokelj (ER Ajdovščina, 369.80),
39. Gregor Bezjak (Maribor, 312.37),
40. Aleksander Boh (N. Gorica, 271.70),
41. Janez Podpadec (N. mesto, 107.12),
42. Lovro Duževič (KAS, 74.40),
43. Matija Kodrič (Postojna, 62.96).
na vrh strani
A1 za trening na OP Nizozemske [10. 2. 2008]
NOVA GORICA, 8. februar 2008 – Aleš Maraž sporoča: »Živ, ja v Berlin, na SP, grem! Na Poljsko ne ampak na Nizozemsko, na odprto državno prvenstvo, ki bo v kraju Stendal v Nemčiji blizu Berlina, kjer bo svetovno! Grem, da spoznam teren Link: nkzweefvliegen.nl. Za novo spletno stran opensoaring.com: pohvalno, nekaj osvežitve na jadralni sceni. Lp, Aleš.«
na vrh strani
|
novice 2017
novice 2016
novice 2015
novice 2014
novice 2013
novice 2012
novice 2011
novice 2010
novice 2009
novice 2008
O super jadralnem letalu
NOVA KNJIGA Zgodovina letalstva na Slovenskem
KLEMPO znova nastopa - vabljeni
V Namibijo za rekordom, v JA na tekmo
Vinko Kabaj – 90-letnik
Stanko Bloudek – razstava
Vabilo na WSPA seminar
Nina in Miro - nova ptujska pilota
Umrl je Per Oberg, oče klubskega razreda
Razpis državnih prvenstev 2009
Zgodovina letalstva na Slovenskem
OBLETNICA
Starodobniada
Vabilo na tretje srečanje
Novi državni prvaki so Štrbenc, Kolar in Lepetič
Razstava Milana Korbarja
Zdaj na svetovno prvenstvo
Omejitve v zračnem prostoru Avstrije in Švice
Letalstvo na Gorenjskem in Alpski letalski center Lesce Bled
Ivo - bohem iz kluba 1000 je udaril prvič
Izjemen teden v maju
A2 ob pravem času
OLC - Alpe
Od 1. maja - lov na discusa 2c turbo
Knjiga Jadralno letalstvo - vabilo
Navigacija malo drugače
OLC SI – točke in daljava
Ventus, LX 8000
Klub Minima - vabi
Leteča - Karina Hollekim
Priznanja za DP v preletih 2007
A1 za trening na OP Nizozemske
|
|