Edijevih 80 let
(OPENSOARING, 21. septembra 2015, besedilo Milan Stropnik, video Peter Karner)
Visok jubilej modelarskega mentorja Eduarda Zagozde - Edija
Nedavno (17. 9. 2015) je praznoval 80 let gospod Eduard Zagozda - Edi, dolgoletni mentor letalskih in ladijskih modelarjev.
Mentorstvo novoustanovljenega modelarskega krožka pri Ljudski tehniki Emo Celje je prevzel 21. junija 1963 in v tem krožku, kljub kar šestim selitvam modelarske delavnice, neprekinjeno deloval vse do leta 2007, ko je, s podporo nekaterih izkušenih modelarjev in prijateljev, ustanovil društvo Klub modelarjev in maketarjev Vodomec Celje, kjer deluje še danes.
Že v osemdesetih letih je bil za svoje delo nagrajen z bronasto in srebrno plaketo, prejel pa je tudi zlati znak Zveze letalskih organizacij Slovenije. Priznanje za njegovo petdesetletno prostovoljno mentorsko delo z mladimi, mu je leta 2013, s podelitvijo Srebrnega celjskega grba, izkazala tudi Občina Celje.
Njegov prispevek k razvijanju kvalitet, potrebnih za tehnične poklice, kot so ročne spretnosti, prostorska predstavljivost, estetski čut in spodbujanju mladih k inovativnosti in povezovanju znanj, je nedvomno ogromen.
Poleg predmeta tehnika in tehnologija v osnovni šoli, je interesna dejavnost modelarstva odlično priložnost za razvoj otrokovih spretnosti in oblikovanje značajskih lastnosti, kot so natančnost, spretnost, domiselnost za reševanje konstrukcijskih problemov, potrpežljivost, kolektivnost in zdrav tekmovalni duh, poleg tega pa nudi priložnost za praktično uporabo pridobljenega znanja. V ladijskem, letalskem, raketnem in avto modelarstvu otroci in mladostniki spoznavajo naravne zakonitosti aerodinamike, areostatike, hidromehanike, različne materiale in njihove lastnosti, konstrukcijske zakonitosti, statiko in različne tehnologije obdelav materialov.
V Celju in bližnji okolici boste najbrž težko našli modelarja, ki še ni slišal za Edija, saj je že več kot 50 let samo - Edi. Ko ga boste srečali na ulici, ga najbrž sploh ne boste opazili. Skromen in tih, nikoli ni vzbujal pozornosti. Najbolje bo, da ga poskusim iskreno opisati, kot sem ga, kot mentorja in človeka, spoznal v dobrih 40 letih.
Z Edijem sem se prvič srečal jeseni leta 1972, ko sem kot učenec tretjega razreda IV. Osnovne šole Celje prvič prestopil prag njegove modelarske delavnice na Mariborski cesti. Modelarske tečaje sem zelo rad obiskoval in brez posebnega razloga nikoli nisem zamudil ur, namenjenih delu v delavnici, kaj šele delu na terenu, ko smo pod Edijevim vodstvom v zraku ali na vodi preizkušali modele. »Tovariš Edi« nam je bil resnično pravi »modelarski ata«. Kljub temu, da je tudi od nas, »začetnikov«, pričakoval resno delo, nam je z nasmehom odpuščal vse male vragolije, ki smo jih kdaj ušpičili. Z neskončno potrpežljivostjo in brez nejevolje nam je vse, česar nismo razumeli, pojasnil in pokazal tolikokrat, kot je bilo potrebno. Kakovost njegovega teoretičnega in praktičnega znanja in pravilne prijeme potrjujejo mnogi uspehi njegovih učencev. Kdo ve, koliko pozitivnih značajskih lastnosti in spretnosti, ki so nam tako ali drugače pomagale v življenju, smo pridobili z njegovo pomočjo?
»Edi« bo s svojim prostovoljnim delom z mladimi nadaljeval, dokler mu bo zdravje to dopuščalo. Tako kot zadnjih 50 let, ga lahko še zmeraj trikrat na teden najdete v modelarski delavnici, sredi skupine otrok in mladostnikov, ki jim pomaga pri prvih korakih in nadaljnjem delu na področju modelarstva.