|  
  
  
  aerokurier Online Contest
 OLC-I | Skupno OLC-I
 OLC-SI  
          | Skupno OLC-SI
                 
 
                 
                 
 
 
 
 
 
  Ostale povezave
 |  Izročilo Otta Lilienthala je živo
 (OPENSOARING, 10. avgusta 2016, po FAI: On This Day in History: Otto Lilienthal’s legacy lives on, prevod Niko Slana, foto Library of Congress, Washington, Ottomar Anschütz / Otto Lilienthal Museum in A portrait of Otto Lilienthal, aviation pioneer, uredil Milan Korbar)
  Otto Lilienthal - letalec
 
 Lausanne, Switzerland, 10. avgust 2016 – Otto Lilienthal, »kralj jadralcev«, ki je bil navdih  za pionirje letalstva v 19. stoletju, je umrl 10. avgusta 1896. In zato se svet spominja njegovega letalskega izročila.
 Njegovo življenje in delo sta dobro znana. Rodil se je leta 1848 v Nemčiji, bil je pionir letalstva, ki je ob koncu 19. stoletja opravil veliko uspešnih letov. Bil je inženir in prežet z letenjem. Že leta 1889 je dobil njegovo znamenito knjigo Bird Flight as the Basis of Aviation. Raziskoval je let štorkelj in seveda sanjal o tem, kako bi inženirji lahko kopirali njeno gibanje oziroma let. Dve leti kasneje je narisal in zgradil letalnik, ki ga je imenoval Derwitzer. V naslednjih letih je opravil približno 2000 kratkih drsnih letov s 25 m visokega zaletišča, nekateri so bili dolgi tudi 250 m. Njegov letalnik je spominjal na moderne zmaje, z njim pa je upravljal tako, da je težišče premikal s telesom v levo in v desno in seveda naprej in nazaj.
 Leta 1894 je zgradil umetni stožec, ki mu je dejal Fliegeberg. Bil je visok 15 metrov in iz njega je lahko vzletel v kateri koli smeri. Njegove poizkuse so vse od začetka spremljali njegovi fotografi, posnetki pa so obkrožili svet. Z njimi ni postal samo slaven, pač pa so mnogim ljudem, s podobnimi nagnjenji do letenja, odprli oči spoznanja o možnostih letenja tudi za človeka. Navdušil je tudi brata Wright.
 
  Otto Lilienthal med letom leta 1895. Foto ©: Library of Congress, Washington
 Tragedija se je zgodila 9. avgusta 1896, ko je Otto opravil svoj zadnji let tistega dne. Poročila o tem dogodku zatrjujejo, da je tega dne izpeljal že tri lete dolge po 250 m. V četrtem se je njegov letalnik zapičil v zemljo z višine petnajstih metrov. S hudimi poškodbami (zlom hrbtenice) so ga s konjsko vprego in nato na tovornem vagonu odpeljali v bolnico v Berlin. Skušali so mu pomagati z operacijo, a je umrl 10. avgusta, star 48 let.
 
  Poizkus jadralnega leta. Foto ©: Ottomar Anschütz / Otto Lilienthal Museum
 Letalski svet se Lilienthala spominja, denimo, z medaljo Lilienthal za izjemne dosežke jadralcev, s katero se mu je poklonila FAI leta 1938. V Anklamu v Nemčiji so leta 1991 odprli Muzej Otta Lilienthala. Lilientha ima svoje mesto tudi v muzeju znanosti (Science Museum) v Londonu in v nacionalnem muzeju letalstva in vesoljskih letov v Washingtonu (National Air and Space Museum). V njih replike njegovih letalnikov navdušujejo otroke in njihovo domišljijo. Tudi največje nemško letališče v Berlinu (Berlin Tegel Otto Lilienthal Airport) se imenuje po njem. Več kot 20 milijonov potnikov se od tod vsako leto odpravi po poti, ki jo je tlakoval Otto Lilienthal.
   na vrh strani
 |  Marjan Kikelj (AK Ljubljana) 1959 - 2016
 Uroš Jenko, jadralec z Blok Miha ŠornDvakrat sem se srečal z Joem Sutterjem, očetom Boeinga B747
 Joseph Sutter – Jože Suhadolc 1921 – 2016 Izročilo Otta Lilienthala je živo Avgust Potušek 1952 – 2016 Werner Jansen – 70 let dopolnil v Lescah Edijevih 80 let V spomin na Ferenca Peperka France Štrukelj, 23.10. 1948 – 23.4.1983 Franc Klemenčič – legenda slovenskega letalstva Franek Trefalt 1931-2015 Milan Krivec-Emil  1935-2015 Miklavž Škofič-Maurer, 1962-2015 Albin Novak, pilot, graditelj letal in modelar Rok Golob 1933-2014 Cvetka Klančnik – Belin (1931 - 1977) Obletnica – 30 let trikotnikov 500 km  v Sloveniji Ciril Križnar (1934-1968) 100 let Edvarda, Josipa in Ede Karel Korpar – dve zmagi na DP  Milan Borišek – Kičo (1920–1950) 
 | 
   |