aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Leta 1955 na Ptuju – prvo slovensko prvenstvo v JL
(OPENSOARING, 3. decembra 2014)

V prvi številki slovenske letalske revije Krila letnik 1956 je nadvse zanimiva reportaža o 1. slovenskem jadralnem prvenstvu, ki se je dogajalo leta 1955 na Ptuju. Ptujsko DP 2015 bo torej, kot po naključju, natančno 60 let kasneje. Reportažo je napisal neznani O.S., očitno član AK Ljubljana, reči pa je treba, da se je avtor potrudil in lepo opisal dogajanje na letališču v Moškajncih. Bralec tako dobi dober vtis o jadralnem letenju takoj po II. svetovni vojni. K zapisu smo dodali še nekaj fotografij iz arhiva nekoč izvrstnega ptujskega jadralca Karla Korparja, ki po izvoru spadajo v tisto obdobje.

Ptujska ekipa 1966 v Vršcu

ZAKASNELA REPORTAŽA

I. slovensko jadralno prvenstvo na Ptuju

Jutranja megla mi je planila v obraz, ko sem prestopil hišni prag. Bila je nedelja in vsi normalni delovni ljudje so še pošteno »vlekli dreto«. Zaspano sem krevsal proti zbornemu mestu. Ko sem prišel pred zaprto kavarno Evropo, sem že povsem buden ugotovil, da sem drugi. Zadnja je prišla Zora. Kot glavni blagajnik je samozavestno zamudila, misleč pri tem - »brez denarja tako ali tako ne morejo na pot!« Slednjič smo bili vsi zbrani. Prebudili smo šoferja, napojili in nakrmili večno lačnega »Jeepa«, da pa mu ne bi bilo preveč lahko, smo pripeli zadaj še transportni voz, naložen z različnim potrebnim in nepotrebnim materialom. Iz meglene Ljubljane smo se končno odpeljali proti zeleni Štajerski. V Žalcu smo pri bencinski črpalki ponovno napojili naš avto. To je edinstvena črpalka, tu ne napajajo samo avtomobilov, temveč tudi njihove voznike. Se dobro, da je cesta široka in jarki plitki! Ko smo peljali skozi Levec, smo odvili z glavne ceste na celjsko letališče. Celjani so nas veselo pozdravili. Med njimi je bil predsednik tekmovalne komisije videti veselo razpoložen. Pa da ne bi mislili, da so se nas tako razveselili, Ie naš transportni voz in avto so z največjim veseljem nabasali s svojo ropotijo. Potem pa so zlezli v svoja motorna in jadralna letala, se nam še milostno nasmehnili in že so »odfrčali«. Malo užaljeni smo se zapodili po cesti za njimi.
Po daljši vožnji smo končno zagledali Ptuj in po mostu čez Dravo smo zapeljali na sredo ptujske promenade. Zvedavi Ptujčani so nas radovedno opazovali. Medtem ko je Bojan vpraševal za pot na letališče, sem ujel te-le besede: »No, zaj pa še po zemlji hodijo, kak da ih nega dosti 'ovih, ki po lufti že celi božji den frčijo!«
Prispeli smo na ptujsko letališče v Moškanjcih. Na prvi pogled je dobil površen opazovalec vtis, da smo zapeljali na gasilsko veselico. Vse je vpilo, klicalo, smeha in zbadljivk je bilo na škafe. Motorna letala so hrumeč vozila na svoj prostor za nočevanje. Po šotorih in okrog njih so čIani zemeljskih ekip urejali svojo prtljago in pripravljali ležišča za teden dni, katere smo morali preživeti na letališču. Največ se nas je zbralo okoli točilnice. Srečali smo se stari znanci in razpravljali o vsem mogočem, največ pa seveda o bodočem tekmovanju. Preko vseh teh glasov pa je po zvočniku Ivo Robič prepeval svoje obrabljene viže. No, pa tu vendarle ni bila gasilska veselica. Popoldne smo imeli priložnost spoznati, da so marljivi Ptujčani s predsednikom Tramškom in Viharjem na čelu, pripravili vse najboljše za naš telesni in duševni blagor.
Pravo tekmovanje se je začelo pravzaprav šele v ponedeljek. Ker je na takšnih tekmovanjih navada, da je ob začetku slovesna otvoritev, smo tudi mi sledili stari tradiciji. Jure, ali »ta glavni« po domače, je ob tej priložnosti bučno zahteval tišino od eksemplarične zemeljske ekipe ljubljanskega Aerokluba. Sestavljena je bila ta ekipa namreč iz treh zvonko se smejočih deklet, ki glavnemu niso najbolje »parirale«. Tekmovanje samo smo razdelili v dve skupini. Skupino A so sestavljali tekmovalci na visokozmožnih in skupino B tekmovalci na prehodnih jadralnih letalih. Ta dan se je slavna ocenjevalna komisija prvič sestala in po mističnem posvetu z meteorologi določila dnevno disciplino tekmovanja. A skupina je imela prelet z določenim ciljem v Koprivnico, B skupina pa sedanje na točko. Z objavo dnevne tekmovalne discipline, je med udeleženci tekmovalna mrzlica se bolj narasla. Da bi se razdraženost tekmovalcev še povečala,

so neusmiljeni elementi razglasili mednje tajnost, kakšna so darila za prva mesta. Sledile so različne navdušujoče in grajajoče izjave. Tako je n. pr. krivonosi Zvonko izjavil, da na tretje mesto ne računa, ker ima nalivnih peres že dovolj! Med tednom tekmovanja pa se je dodobra uresničil stari slovenski pregovor: »Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni.«

Kot prvi je štartal Mariborčan Šabeder na »Žerjavu« ob 13.28 in s tem otvoril tekmovanje. Spričo izredne treme so vsi hoteli prvi dospeti na cilj, vendar cilja nihče ni dosegel, saj so nekateri prenapeteži po čistem nebu in med drevjem skušali doseči 72 km oddaljeni cilj. Edini, ki je imel priložnost doseči cilj, je bil Ljubljančan Pušnik. Med poletom je namreč dosegel 5 520 m relativne višine in s tem postavil nov slovenski višinski rekord ter osvojil višinski pogoj za »Diamantni C«. Točno ne vemo kje je krivda, ali na prevelikem navdušenju, ali na želodčnih težavah, gotovo pa je eno - da je letel čez cilj kar za 14 km predaleč. Zlobni glasovi pa so o tem letu povedali še drugo verzijo: »Cilj je zgrešil zato, ker je vzel prevelik zalet in se ni mogel pravočasno ustaviti.« Izjema v doseganju ciljev pa je bil ta dan Celjan Mile. S »Triglavom« je pri terenskem pristanku skušal izruvati betonski podstavek kozolca, ki ga v visoki travi prej ni opazil. Po takšnem dvoboju je bilo razumljivo, da je letalo izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja, pilot pa si je vijoličasto obarval ves tisti del telesa, ki pri sedenju najbolj »prav pride«. Lahko pa trdimo, da je bil Mile pilot z največjo smolo med tekmovalci.
V B skupini so se pomerili štirje tekmovalci. Pri pristajanju na točko so izvajali zanimive like, ki so opazovalcem, posebno pa se Maksu, porušili duševni mir. Kljub pestrosti izvajanih likov, se jim je končno le posrečilo določiti zmagovalca dneva. Mariborčan Konrad je končno-slučajno pristal najbliže cilju. Proti večeru so se tekmovalci A skupine milostno javili in zaupali svoje koordinate, tako da so terenske ekipe lahko odšle ponje. Noč je bila kot nalašč za prvi dan tekmovanja. Lilo je kot iz škafa in razgreti tekmovalci so se lahko pod tušem matere narave dodobra ohladili.
V torek je bilo slabo vreme. Tekmovala je samo B skupina, znova v pristajanju na točko. Zmagal je najmlajši tekmovalec celotnega tekmovanja Celjan Franci. Tekmovalci "iz skupine A so porabili dan za sušenje letal in svoje obleke, največ pa so solili pamet tekmovalcem iz B skupine. V sredo je za spremembo deževalo. Jure je ves dan pripravljal izlet na grad Borl, česar pa še vse do danes ni izvedel! ...
Četrtek 18. VII. 1955. Že zgodaj smo zaslišali klice na pomoč. Vpil je Branko, vulgo »Čita«. Tožil je, da mu ne pustita spati sončno jutro in Jože, vulgo »Gorila«. Na jutranjem posvetu je zato tekmovalna komisija nezmotljivo določila »tekmovalno disciplino« - hitrostni trikotnik za tekmovalce A skupine. Kot navadno je začel tekmovanje Mariborčan Zvonko. Pričelo se je veliko siljenje (dobesedno!). Silili so proti prvi obratni točki Čakovcu, Zmagovalca dneva sta bila Jeseničan Jože in Mariborčan Vili, ker sta edina dosegla vsaj prvo obratno točko. B skupina je tekmovala v svobodnem preletu. Zmagal je Mariborčan Konrad, po njegovi izjavi baje zato, ker je imel za razliko od ostalih »Grunau Baby« zaprto kabino, zato je njegovo letalo za 0,001 enote bolje planiralo in preletelo zavidanja vredno razdaljo 10,6 km! Pred vzletom je delil izkušeni Maks še zadnje nasvete, kako naj se orientirajo, če bi jim bil žepni zemljevid Evrope premajhen. Potem so odleteli ...
Meteorologa sta v petek zjutraj nezmotljivo napovedala sijajno vreme. No, to bi lahko napovedal vsak, ker je že bežen pogled skozi okno pojasnil njuno samozavest. Dnevna disciplina A skupine je bil prelet s ciljem in povratkom, a cilj Celje. Da ne bi bili dnevi preveč enolični, je Celjanu Vladu edinemu uspelo izvršiti to tekmovalno disciplino. Za let od Moškanjcev do Celja in nazaj je potreboval pičlih 6 ur in 13 minut! Prejel je naziv najvztrajnejšega tekmovalca. Pušnik Ferdo je cilj dosegel, Ptuja pa ta dan ni več ugledal. Sedel je v Rogaški Slatini. Da si ne bi preveč domišljal, mu je takoj ob pristanku zabrusil majhen bosopetnik: »Oh, ti pa nisi Maks! On je boljši od tebe, ker je iz Rogaške Slatine.«
Medtem ko je A skupina popotovala, je B skupina skušala vztrajati čim dlje nad točko odklopa. Vodja letenja Maks, je ob opazovanju »letečih junakov«, začel vpiti nad štiri kilometre oddaljenim tekmovalcem, da bomo letala potrebovali še drugo leto, ne samo danes. Samozavestneži pa tega niso upoštevali in še kar naprej, proti vsem pravilom »jadrali« pred, pod in za pobočjem. Ljubljančan Marjan s klasičnim primerom pilotskega prsnega koša, je na virtuozni način vztrajno vztrajal v zraku 58 minut! S to izredno vztrajnostjo si je priboril naslov zmagovalca dneva.

Končno smo dočakali poslednji dan tekmovanja. Že v petek zvečer, posebno pa v soboto zjutraj, so se na »bojišču« pojavili novinarji in izza hangarja, tam je pač bufet! ..., lovili izjave sodelujočih. Nekateri mojstri propagande pa so prišli samo na banket. Verjetno so zaradi banketa in njegovih posledic, iz varnostnih razlogov, pustili motorna kolesa doma! Zadnji dan je bil odločilen. Tekmovalcem iz A skupine je bila dopuščena prosta izbira cilja izmed »obilnega« asortimenta: ali v Ljubljano ali v Celje. V začetku so se tekmovalci samo gledali. Preudarni Marjan iz Ljubljane se je prvi skromno odločil za Celje, ostali so mu sledili. Le glavna protagonista »velikega cirkusa« Vlado in Ferdo, sta skušala drug drugega povleči za nos. Končno je Ferdu uspelo, da je Vlado nasedel njegovi lažni propagandi. Prvi je vzletel Vlado in najavil Ljubljano, takoj za njim pa Ferdo in najavil - Celje! Rezultat je bil naslednji: Ferdo in Marjan sta sedla na celjsko letališče, ostali pa so iskali poštne urade med Celjem in Ptujem. Tako sta v končnem plasmanu Ferdo in Marjan zasedla prvo in drugo mesto.
B skupina je imela ta dan izredno nalogo - »medcelinski prelet« do Maribora brez vmesnega pristanka! Ker pa so vsi med potjo pristali, je zmagal Marjan, ki je priplaniral najbliže Mariboru. V celotnem plasmanu mu je ta »podvig« zagotovil prvo mesto.
Naslednji dan je bila nedelja z uradnim koncem prvenstva. Za zaključek so tekmovalci priredili Ptujčanom in okoličanom »ogromen« miting, le malo manjši od onega v Farnboroughu. Za izjemo od ostalih mitingov, je tekel miting točno po »voznem redu«. Celo »Čita« je odlično izvajal nizke akrobacije, čeprav je prejšnji dan v repu letala našel kladivo. Raztreseni profesor Jože je v »salonski obleki« Ptujčanom posredoval prvi let letalca začetnika. Zvečer so na slovesnem banketu razdelili obljubljene nagrade. Zmagovalci so trdili, da so zmagali s pomočjo znanja, oni z »zadnjega sedeža« pa o neumnem kmetu in debelem krompirju.

Na srečo pa bo drugo slovensko prvenstvo že letos v Celju, kjer bodo leteči asi dokazali in pokazali svoje znanje. Do tedaj pa nasvidenje in lep pozdrav Ptujčanom!

ZA KONEC NEKAJ RESNEJŠIH VRSTIC:

TEHNIČNI REZULTATI:

Skupina A (visokozmožna jadralna letala):

Skupina B (prehodna jadralna letala):

Libis 18, prototip trenerja 1966 v Vršcu

Mile Tovornik 1966 v Vršcu