aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Univ. prof. dr. inž. Anton Kuhelj
Tehnika v vsakdanjem življenu
(OPENSOARING, 24. februarja 2015)

Naslov: Tehnika v vsakdanjem življenu
Podnaslov: Prva knjiga
Besedilo: Univ. prof. dr. inž. Anton Kuhelj
Vsebuje 180 strani besedila, slik in risb
Mohorjeva družba Celje 1960

Avtor je pred petinpetdesetimi leti v predgovoru k prvi knjigi napisal: »V dvajsetem stoletju, prav posebno pa v zadnjih tridesetih letih, se je tehnika na vseh področjih vsakdanjega življenja tako zelo uveljavila, da nas danes spremlja skoraj na vsakem koraku. Tehnični pripomočki pri delu na polju, v delavnici in uradu, pa tudi pri zabavi in na potovanjih so večkrat zelo zamotani in se naslanjajo na številna nova odkritja, tako da je včasih dokaj težko spoznati njihovo bistvo. Zato nam je danes bolj kakor kdajkoli prej potreben pregled strojev in drugih tehničnih priprav, ki jih tako pogosto srečamo v vsakdanjem življenju, da bi mogli njihovo bistvo bolj doumeti in jih potem tudi bolj uspešno uporabljati.
Takega pregleda pa pri današnjem obsegu tehnike ni ravno lahko napisati. Da bi ne začel z najtežjo snovjo, sem se v pričujočem delu omejil le na nekatera področja, ki so skoraj brez izjeme že zdavnaj znana; pa še tu se je bilo treba omejiti. Tako vsebuje naše delo na omejenem obsegu le pregled strojev za proizvodnjo energije in naprav za prenašanje vesti. Od naprav za prevažanje in dviganje so omenjene le najbolj preproste in najstarejše, medtem ko so nekatere druge veje tehnike celo popolnoma izpadle. V drugem delu knjige, ki bo - kakor upam - kmalu sledil prvemu, bodo obravnavana najvažnejša sodobna prometna sredstva in druga vprašanja, ki jih v prvem delu ni ali so bila le na kratko omenjena.«



Knjiga je napisana v duhu časa vendar v preprostemu človeku razumljivem jeziku. Zapletene stvari res pozna tisti, ki jih zna obrazložiti na preprost način in v tem je dr. Anton Kuhelj pravi mojster. Opisi so do te mere splošni, da bralec lahko dobi predstavo o tem, kako deluje posamezno tehnično sredstvo. Prvo poglavje je naslovljeno »Zakaj je kolo tako uspešno vozilo« govori o kolesu, ki je bilo tisti čas že razširjeno in popularno prevozno sredstvo. Poda nekaj teorije in izračunov, ki jih v nadaljevanju podkrepi s čisto tehničnimi podrobnostmi zgradbe posameznih delov.
Druge vsebine prve knjige so dvigala, fizikalne lastnosti (delo, moč, energija), črpalke, energija, turbine, prani stroji, stroji z notranjim izgorevanjem, elektrika, magnetizem, elektromagnetna indukcija, enosmerni in izmenični tok, elektromotorji, prenos in poraba električne energije, brzojav, telefon, elektronika, elektromagnetna nihanja in valovanja, radio in televizija.



Naslov: Tehnika v vsakdanjem življenu
Podnaslov: Druga knjiga
Besedilo: Univ. prof. dr. inž. Anton Kuhelj
Vsebuje 110 strani besedila, slik in risb
Mohorjeva družba Celje 1962

Druga knjiga je namenjena prometnim sredstvom. Prvih 50 strani je namenjenih »Letalom in drugim zračnim vozilom«. Takrat, ko je knjiga izšla, je bilo letalstvo staro šele 60 let. Takole začne zgodbo v drugi knjigi: »Dandanes, ko prenesejo velika potniška letala vsako leto čez oceane več potnikov kakor vse ladje skupaj in ko se pojavljajo v listih vedno znova poročila o naravnost neverjetnih hitrostih vojnih letal, si pravzaprav težko predstavljamo, da je letalo staro komaj šestdeset let. Kljub temu je res: šele 17. decembra 1903 je Orville Wright (čitaj Orvil Rajt) v Zedinjenih državah Amerike izvedel v prisotnosti svojega brata Wilburja (čitaj Uilberja) prvi zares uspešen polet ali bolje rečeno skok z letalom. Celih 25 let po tem dogodku je preteklo, da smo prodrli v najvažnejše skrivnosti letenja z razmeroma majhnimi hitrostmi in celo leta 1930 so bili poleti čez širna morja še polni neznank, ki so jih spoznali le izredno sposobni piloti. Preden se je ljudem posrečilo premagati tudi velike hitrosti in poleteti hitreje, kakor se širi zvok, pa je minilo od prvega skoka še 45 let.«
Še zanimivost za ljubitelje zrakoplovov: »Poleg svobodnih balonov so se od aerostatov ohranili le še vodljivi zrakoplovi. Te naprave imajo po navadi v skupnem omotu več mehurjev z nosilnim plinom. Pod omotom je posebna potniška kabina in več gondol, v katerih so motorji za pogon vijakov, ki dajo takemu zrakoplovu hitrost do 130 km na uro (sI. 4).

Čeprav se more gibati tak zrakoplov v vsaki smeri in ni kakor svobodni balon izročen vetrovom na milost in nemilost, ga danes zaradi razmeroma počasne vožnje in velikih mer uporabljajo le še za zabavo in za iskanje sovražnih podmornic na morjih daleč proč od kopnega, kjer je varen pred napadi nasprotnikovih letal. Zaradi močne obrambe in naglega premikanja bojujočih se vojska so danes tudi skoraj popolnoma opustili privezane balone, ki so še med prvo svetovno vojno 1914 do 1918 igrali tako važno vlogo pri opazovanju sovražnih rovov.«

V nadaljevanju so opisani »sputniki in vesoljske ladje«, ladje, avtomobili, železnica, mostovi in tuneli, prometne in industrijske zgradbe, gradbeni stroji in gradiva. Meni sta knjigi v času odraščanja predstavljali prvi vpogled v skrivnosti tehnike. Povsem dovolj za navdušenje nad vsem, kar se še danes pojavi novega v svetu življenja in tehnike. Knjiga, ki je takrat, ko še ni bilo wikipedije in podobnih spletnih enciklopedij, predstavljala dober vir znanja.

O avtorju: »Za letalstvo se je Kuhelj navduševal od otroških let, med prvo svetovno vojno je izdeloval leteče modele. Šele po diplomi leta 1927 se je lahko intenzivneje posvečal temu področju,« piše Sandi Sitar, ki v svoji knjigi Sto slovenskih znanstvenikov predstavlja Kuhlja predvsem kot letalskega konstruktorja. Po zamislih in teoretičnih študijah je bil Kuhelj med začetniki slovenskega letalstva. Bil je pionir-konstruktor naših prvih šolskih, športnih in turističnih letal. Leta 1929 je napravil trdnostne račune za že skoraj izdelano letalo »Lojze« inženirja Stanka Bloudka, graditelja planiške skakalnice. Leta 1933 se je lotil načrtovanja svojega prvega motornega letala - dvokrilnega enoseda z imenom »Janez«, ki je prvič poletelo leta 1935. Leto zatem se je začelo porajati drugo Kuhljevo letalo - enosedežni nizkokrilec »Tonček«, ki je leta 1937 poletelo. Kuhelj je snoval tudi za vojno letalstvo stare Jugoslavije, v novi Jugoslaviji pa je bil nekaj časa znanstveni svetovalec v letalskem inštitutu v Zemunu. Po njegovih načrtih je nastalo prvo jugoslovansko štirisedežno letalo, ki je prvič poletelo v začetku leta 1955. Za koncu še ena iz knjige Sandija Sitarja: »Kuhelj je uvedel v konstruiranje letal dosleden znanstveno-inženirski pristop in je tako končal prejšnjo pionirsko fazo, ki se je zvečina opirala na občutke in izkušnje. Pri tem delu je moral izhajati iz skromnih gmotnih razmer, kljub temu pa je skušal dosegati mednarodno raven, kar je lahko zmogel le strokovnjak vrhunskih sposobnosti in znanja.«

Tukaj je priložena tudi digitalna izdaja druge knjige.