|
Knjiga inž. Aleša Strojnika, ki je naredil strokovno kariero v ZDA, prav v vseh poglavjih izžareva veliko domišljijo. Sicer suhoparnih tem a aerodinamiki se je lotil s prijaznimi razlagami. Še danes, po več kot petdesetih letih, so avtorjeve razlage nekaterih temeljnih pojavov duhovite, začenši od tega, kako delujejo krmila letala, pa do poglavja, v katerem se deli letala med seboj pogovarjajo o tem kako, kdaj in zakaj so med letom obremenjeni. Bralcu tako razloži veliko več, kot bi mu skušal suhoparno razgrniti zgradbo krila, trupa, repa ali smučke. »Strmoglavljenje in njemu sledeče izravnavanje sta najvažnejši obremenitvi jadralnih letal. Če se tudi tolažimo, da bo pilot toliko pameten, da do strmoglavljenja ne bo prišlo, je treba vendarle s tem računati. Kajti ne smemo misliti le na inteligentne pilote, ampak na najbolj neumne (niso redki!), ne na izvežbane, ampak na učence,« pravi na nekem mestu. Zdi se, da si je inženir Aleš Strojnik prizadeval tudi za lepo slovensko izrazoslovje. Nikjer v knjigi ni mogoče zaslediti kroatizmov, ki so v tistem obdobju in še dolgo po tem obvladovali športno letalstvo. Ko govori o krmilih piše o vodoravnem in navpičnem repu, na krilcih nastajajo vzgon in nizgon (navzdol obrnjen vzgon), govori o naklonskem kotu krila. Lahkotna je njegova razlaga, zakaj ima prednost vitko krilo, to takoj poveže z induciranim uporom. Še danes se ne bi smeli sramovati v učbeniku za jadralnega pilota objaviti njegovega poglavja o aerodinamiki, o sposobnostih jadralnih letal in drsnem razmerju, ki ga pojasnjuje z različnimi prijemi
Na koncu pravi: »Izkaže pa se še nekaj. Drsno število je natančno enako razmerju med vzgonom letala in celotnim zračnim uporom. Ako poznamo celotni zračni upor letala, in težo letala, poznamo s tem drsno število letala. Recimo, da je teža letala v letu 200 kg, celotni zračni upor pa 10 kg, potem bo drsno število 20, kajti vzgon bo enak teži letala, kvocient med težo in uporom pa je 20,« in malo naprej se loti padalne hitrosti letala: »Ta padalna hitrost je tem večja, čim manjše je drsno število, kar pa je popolnoma razumljivo, saj pada letalo tem hitreje, čim bolj strmo leti. Padalna hitrost letala je tudi močno odvisna od teže letala. Težja letala (mislimo pri tem relativno težo letala, težja letala so tista, pri katerih odpade na razmeroma majhno površino krila velika teža letala) imajo večjo padalno hitrost, kot lažja.« Strojnikova knjiga Človek je dobil krila je zagotovo vredna, da jo imamo v svoji letalski knjižnici. Naj vam bo lov nanjo po bukvarnah uspešen.
|
Jadralni dan – predavanja za učitelje letenja in ostale Martina Hribar in Občina Bloke Naše štrikane strani in Bloški korak Marko Malec Konstrukcijski biro pri Republiškem odboru LZS, Letov, Libis in njihova letala 1945-1964 Univ. prof. dr. ing. Anton Kuhelj Tehnika v vsakdanjem življenu Tone Polenec Letalo, polet, letališče Miroslav Adlešič in Tugomir Tory Sodobno letalstvo in njegov razvoj Darinka Kladnik Zgodovina letalstva na Slovenskem Boris Žorž Od jadranja do preleta Pripravljamo - za slovenski letalski jezik Zoltan Perišič Mi, Galebaši Bert Schmelzer One year of gliding Peter Ocker Hans Jacobs – pionierleben im Flugzeugbau Marko Malec Leo and Ricky Brigliadori Miran Ferlan s sodelavci Dr. Sandi Sitar Janez Mataj Sandi Škvarč Ivan Godec Inž. Aleš Strojnik Jaroslav Koser France Primožič
|
|
