aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Točki na GP v St. Moritzu 2010
(OPENSOARING, 26. Januarja 2011, besedilo Darko Gagula, foto: A. Kolar in T. Štupnik)

Bil sem navdušen, ko sta se po triletnem premoru znova dva slovenska jadralca odločila za nastop na jadralskem tekmovanju za veliko nagrado, ali grandprix, kot se temu reče v nekoliko bolj vzvišenem jeziku, ki izraža profesionalni pristop do tekmovanja in velike denarne nagrade. Prva dva, ki sta izkusila novo zvrst jadralnih tekmovanj, sta bila Luka Žnidaršič in Matjaž Novak, udeležila pa sta se VN Hahnweide 2007. V slabih vremenskih razmerah so izpeljali štiri tekmovalne dni, Luka pa je zbral 5 točk, kar je doslej največji zbir točk kakšnega slovenskega jadralca.

Udeležba dr. Tomaža Štupnika in Andreja Kolarja je bila nedvomno znova zanimiv dogodek, ne samo zato, ker sta se upala pridružiti elitni svetovni druščini jadralcev, vedoč, da si ne moreta obetati kaj posebnega, a kljub vsemu je Tomaž ujel zadnji dan tekmovanja dve točki. Da so tekmovanja za VN nekaj posebnega sta ugotovila že naša »prvopristopnika«, Luka se dogodka spominja kot izkušnjo, ki jima bo ostala še dolgo v spominu: »Tekmovanje je bilo pisano na kožo domačinom, saj so obvladali vremenske razmere nad visoko gozdno planoto. Če si padel nekaj sto metrov nižje, ni bilo več nobene možnosti, da bi se pobral. Če pa k temu dodam še slabo vreme, si lahko mislite, da občutki jadralca nad vrhovi smrek ni bil prijeten. Od desetih jadralcev sem pristal na osmem mestu. Z Matjažem sva se soočila z dejstvom, daže majhen zaostanek za zmagovalcem, ki bi na normalnem tekmovanju navrgel vsaj 900 točk, potisne tekmovalca narep točkovne razpredelnice, saj  točkujejo samo devet najhitrejših.«

Koliko je bil vreden nastop Štupnika in Kolarja bo pokazal čas, predvsem pa upamo, da jima bo sledil še kdo. Nedavno je ventusa pripeljal v Slovenijo Erazem Polutnik, ki je ob tem povedal: »Na lanskoletnem svetovnem prvenstvu sem dojel, da najbrž nikoli ne bom uspešen na tako velikih tekmovanjih, ker pač fantje letijo preveč na nož. To ni moj slog. Odločil sem se, da bom z ventusom raje užival v bolj normalnih razmerah, predvsem pa bi rad naredil kakšen dolg let. Misel na velika svetovna tekmovanja sem opustil,« je povedal celjski jadralec. Torej en tekmovalec v Sloveniji manj, ki bi bil kandidati za nastop na VN.

Večerni pogovor z jadralcema je bil zame eden lepših večerov v preteklem letu. Upam, da sta uživala tudi Andrej in Tomaž.

Tekmovanje za GP se je odvijalo od 22 do 28. avgusta, na letališču EngadinAirport v Samedanu (1770 m n/v), zmagal je Nemec Mario Kiessling, ki je zbral 39 točk, sledila pa sta mu UliSchwenk (Nem) 33 inEduardSupersperger (A) 32. Tomaž se je z dvema točkama uvrstil na 13. mesto, Andrej pa je še z nekaterimi jadralci pristal na 14. mestu, brez osvojene točke. Zanimivo se je sprehoditi po tekmovalnih dnevih in leta slovenskih jadralcev primerjati z vsakokratnim zmagovalcem. Prvi dan (212,7 km): 1. Mario Kiessling (Nem, ventusax) 122,8 km/h, Kolar 100,4 km/h in Štupnik100,2 km/h; drugi dan (113,4 km): 1. FridolinHauser (Švi, ventus 2) 111,4 km/h, Štupnik92,2 km/h, Kolar 89,8 km/h; tretji dan (178,7 km): 1. UliSchwenk (Nem, ventus) 94,8 km/h, Štupnik117,6 km, Kolar 13,1 km; četrti dan (nihče ni priletel do cilja): TilioHolighaus (Nem, ventus 2ax) 103,2 km, Štupnik 89,3 km, Kolar 45,0 km; peti dan (177,4 km): Mario Kiesseling (Nem, ventusax) 137,2 km, Kolar 107,7 km, Štupnik101 km, šesti dan (odpadel), sedmi dan (107,3 km): 1. EduardSupersperger (A, ventus 2) 151,7 km/h, 8. Štupnik (Slo, LS 8) 133,5 km/h,  Kolar 113,8 km/h.

Kdaj se je porodila zamisel za nastop na VN?
Andrej (A): »Ideja se porodila Arturju Wöhlerju in UlijuSchwenku s katerima sem se srečal na kongresu v ZDA. Informacijo o tekmi za VN v Švici sem sprejel z navdušenjem in potem sem nekaj svojega navdušenja prenesel še na Tomaža.«
Tomaž (T): »Ciko me je poklical iz Amerike in mi predlagal, da bi šla skupaj v St. Moritzu na VN, predvsem z namenom, da spoznava obratno točko. Kmalu sva ugotovila, da so se za tekmo prijavili sami svetovni prvaki in finalisti VN iz Čila.  Bolj ko sem prebiral imena tekmovalcev in se spraševal, koliko bi jih lahko teoretično premagala, manj sem verjel, da bova dobila kakšno točko.«

Sta se za tekmo pripravljala?
A: »Dosežek je sorazmeren pripravam. Tolažil sem se, da še na nobeni tekmi nisem bil zadnji, zdaj pa lahko priznam, da še na nobeni nisem tako užival (smeh). Tri dni sem rabil, da sem se navadil na letalo.«
T: »Mene je najbolj skrbela neučinkovita zavora na kolesu LS 8 in pristanki  zunaj letališča. Pred tem sem bil na treh tekmah, ampak zadnji mesec pred VN zaradi službe nisem letel. Pri letenju z vodo v ostrih zavojih ob hribu sem občutil nelagodje.«

Povejta kaj več o razlikah med letali?
A: »Vsa novejša 15-metrska letala so si konkurenčna. Med njimi izstopa diana, a tudi z LS 8 je mogoče ujeti kakšno točko, kar nisva dokazala samo midva. Tudi to, da nisva bila vsak dan zadnja, nam je ulivalo precej optimizma. Na VN se leti z enako krilno obremenitvijo, kar pomeni, da je LS 8 konkurenčen drugim letalom. V letu naravnost nisem imel težav, a samo dokler nisem odvrgel vode. V dviganju sem  malenkost zaostajal.«
T: »Menim, da je bila razlika med prvo- in zadnjeuvrščenim pilotom veliko večja od razlike med njihovimi letali. Schwenk in Kiessling bi bila zelo visoko tudi z LS8. Z Andrejem sva imela pogosto različno strategijo. Ciko je nekajkrat letel brez  vode, jaz pa sem vselej natočil do vrha. Na koncu se je vse nekako izenačilo, vedno je odločala razlika v pilotiranju. Ventusi so se mi zdeli boljši le pri pobiranju v ozkih dviganjih ob pobočju, kjer z LS 8 težko narediš tako ostro osmico kot ventus z zakrilci.«

Kakšna je razlika med švicarskimi in slovenskimi Alpami?
A: »Predvsem so hribi v Švici precej višji. Najin glavni motiv je bilo spoznavanje terena, da si od blizu ogledava skrajnjo točko 750 km velikega trikotnika iz Slovenije. To je iz Slovenije 330 kilometrov. Če že pridemo do tja ima jadralec približno pol ure časa za raziskovanje. To je pa premalo za hitrejše napredovanje.«

Kako sta se razumela s konkurenco na tleh?
A: »Na tleh so še boljši (smeh).«
T:  »Hehe, Schwenk je tudi na tleh najhitrejši, zjutraj je zmeraj prvi pripravil letalo, čeprav je bil sam (smeh).«

Kakšna je razlika med tekmo za VN in navadno tekmo?
A: »Največja razlika je v skupinskem štartu, discipline so kratke in z veliko obratnimi točkami. En tekmovalni dan smo imeli 8 obratnih točk na samo 150 kilometrih. Zaradi tega zelo dobro veš, kje si. Čeprav je bilo šestnajst letal, s pomočjo flarma natančno vidiš na katerem mestu si. Zaradi tega letiš drugače, kot bi sicer.«
T: »Meni se zdi tekmovanje za VN neprijazno. Prvih devet jadralcev dobi točke, vsi drugi, ki so morda samo za odtenek slabši, pa nič. Vseeno je ali si deseti ali dvajseti, če hočeš dobiti točko, se moraš uvrstiti vsaj na deveto mesto. Druga razlika je pri štartu. Dvakrat sem štartal za gledalce na online-trackingu, prvi sem prečkal štartno črto in obtičal na prvih grebenih, konkurenca pa je padla mimo nekaj  nadstropij višje (smeh).«
A: »Pred tekmovanjem sem bil prepričan, da je dejavnik sreče pomembnejši, ampak boljši jadralci so vselej v ospredju že od prvega dviganja naprej. Peterica najboljših je bila zmeraj v prvem dviganju nad nami in tako se je razlika samo povečevala. Če bi disciplino podaljšali, bi bile razlike še večje.«

Kdaj bo kakšen Slovenc svetovni prvak?
A: »Ko bo nekdo vložil petnajst let življenja v jadranje in bo hodil na najmočnejše tekme brez prekinitev. Seveda moraš biti talentiran in imeti moraš red v glavi … Nadarjenih pilotov v Sloveniji ne manjka. Ko na državnih tekmah dosežeš kontinuiteto v vrhu, rabiš še štiri leta s po štirimi tekmami na leto, da se naučiš vse, kar ti še manjka. Potem bi bil tvoj zaostanek za prvimi desetimi jadralci na svetu zelo majhen.«
T: »Odvisno je od tega v katerem razredu letiš. Če hočeš biti svetovni prvak v 18- metrskem razredu moraš biti najbrž precej boljši in vložiti veliko več denarja in časa, kot v standardnem ali klubskem razredu.«

Kaj ima SebastianKawa takega, kar nima nihče drug?
A: »Ima izvrstno letalo (diana 2), predvsem pa ima toliko talenta kot zelo malo pilotov. Če vemo, da je bil evropski mladinski prvak v enem od jadralnih razredov na vodi, si lahko mislimo, da ima za te zadeve izjemno dober občutek. Tudi poljska šola jadralnega letenja je izvrstna, tako kot v Nemčiji, v Franciji, na Češkem ali v veliki Britaniji. Vsi ti imajo pravo vzgojo, vedo, kdaj poslati mladega pilota na tekmo, da bo najbolj napredoval. V naštetih deželah trenirajo najmanjše podrobnosti, kot pri vsakem drugem športu. Za trening ne letijo dolgih letov. Dolg let je slab trening. To pomeni, da greš v zrak samo v lepem vremenu. Zjutraj se ne mečeš na zobe, ker te je strah, da boš zapravil ves dan. Na najdaljši točki leta bolj razmišljaš o tem, kako se boš vrnil domov, kot pa o tem, kakšni so kumulusi okoli tebe. Zvečer pa si preveč utrujen, da bi letel kakovostno.«

Včasih so slovenski jadralci hodili na kampe v Subotico. Zakaj jih ni v Sloveniji?
A: »Ker jih nihče noče organizirati. Zadnji je bil v Slovenj Gradcu leta 1995.«
T: »Nemci ali Čehi letijo po dvajset dni na mesec, čeprav ni vselej vreme za 1000 kilometrov. Če letiš samo pet dni na mesec in samo v lepem vremenu, napreduješ petkrat počasneje kot oni. Kdo pa si lahko v Sloveniji vzame toliko časa?«
C: »Veliko se naučiš do dvajsetega leta, ko imaš čas. Samo nekdo ti mora nuditi podporo. Učiš se tudi, če imaš trideset let, samo občutek za riziko je takrat že precej drugačen. Prav zaradi občutka za nevarnost letijo punce drugače kot fantje in zato so na tekmovanjih manj uspešne.«

Zakaj mlade jadralno letalstvo ne zanima?
A: »Včasih si na Gorenjskem lahko samo plaval, letel ali igral hokej. Zdaj se lahko ukvarjaš z mnogimi drugimi športi.«
T: »Zdaj imaš lahko Wii pa X BOX, pa moped. Problem tudi v tem, da, denimo, Ljubljana sploh nima letališča. Srednješolcem se je težko voziti v Lesce.«

Kaj se dogaja v Lescah?
A: »Jaz sem optimist. Ne vem, ali si lahko nekdo privošči ukiniti šport in turizem v Lescah. Tega si res ne predstavljam.«
T: »Tega ni mogoče razumeti, razen, če si Škofic. Pa tudi njemu ni več nič jasno.«

Jugoslavija bila zibelka neumnosti, a tudi v Sloveniji to seme dobro klije ..
A: Bojim se, da nismo edini klub in letališče v Sloveniji, kateremu se to lahko zgodi. To me najbolj skrbi. Ljubljana je izgubljena za zmeraj. Zgleda, da je v tej državi pomembno samo to, kako nagrabit čim več javnega premoženja.«

Sta v zraku veliko komunicirala?
A: »Niti ne.«
T: »Ko izklopiš radijsko postajo dobi tekmovanje drugo razsežnost. Čeprav se z drugimi piloti ne pogovarjaš, veš kaj počnejo.«

Kakšni so načrti za letošnjo sezono?
A: »Testirati ventusa in ASG 29E, to pomeni, da bi dvakrat nekam šel za en teden letet.«

V letu 2011 bo prvič državno prvenstvo v klubskem razredu?
A: »To je super zadeva!«
T: »Veliko je bilo zamisli o tekmovalnem sistemu za slovensko državno prvenstvo, a je obveljala najboljša možnost. Ustanavljali so 18-metrski razred, dobili pa so klubski razred.«