Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Letalski Sinj povezal ljubitelje starih jadralnih letal
(OPENSOARING, 28. Junija 2017, besedilo Niko Slana, foto Mojca Zupan in Niko Slana)

Z leve vlečni pilot Nediljko Ivačić, Mojca in Goran

Športno letališče v Sinju je bilo od 20. do 27. junija središče dalmatinske poletne pripeke, kljub vsemu pa se je tod marsikaj dogajalo – od vsakodnevnega konjeniškega jogginga alkarjev na konjih in tekačev, ki se morda pripravljajo za kakšen jesenski maraton, padalci so neumorno skakali, eden od mladeničev si je umislil poročno fotografiranje med starimi letali, nevesta si je za ozadje izbrala rdečo Olimpijo. Gospod Nenad, modelarski senior iz Splita, je zgodnje jutranje ure izrabil za tajno preizkušanje svojega letečega krila, ki mu napoveduje zanimivo prihodnost. Med to pisano množico so se morali znajti tudi ljubitelji starih jadralnih letal, ki so tokrat prišli iz Češke, Poljske, Slovenije in Hrvaške.

Luka Barsić in Jozo Balić

V materialnem središču dogajanja je bil Boris Kožuh, ki je v sodelovanju s svojim hrvaškim kolegom Goranom Kovačevićem pripeljal troje starodobnih letal (Olimpija, Rubik Gobe in Morelli M-100s), domačini so dodali še svojega dvoseda Wassmerja 30 in enosedežnega Topazeja, atrakcija je bila zadnja verzija slavne Foke z zaporedno številko 5 in s češko registrsko oznako. Skratka, letal je bilo toliko, da so se vsi lahko guštirali, vsak po svojem okusu.

Z leve Boris Kožuh, Nediljko Ivačić, Roman Kiełpikovski in Milan Svoboda

Tako kot je v teatru, vsak gledalec pač po svoje vidi dogajanje na odru, odvisno od tega, od kje ga opazuje. Mojca Zupan ga je pretežno s tal, sama pa si je zagotovila tudi let s Citabrio, da bi doživela Sinj še iz zraka. In tako se je njen nalezljivi smeh širil po letališču in dajal občutek prijaznega ozračja celoti. Ja, s svojim smehom je bila pomemben delček celote, ki bi bil brez nje drugačen, tudi ko šlo za tekočo izpeljavo štarta.

Milan Svoboda z ženo

Ker k starim jadralnim letalom spadajo stari jadralni piloti je srečanje v Sinju pritegnilo vsaj dva svetovna asa, oba sta Čeha. Jiøi Lenik je svetovno znani graditelj starih jadralnih letal, letos bo v Rani, kjer bodo izpeljali teden pobočnega jadranja na svojem lokalnem griču, spravil v zrak Sivega volka, znamenitega češkega starodobnika iz leta 1933. Tega je po starih načrtih sam od začetka izdelal in rad poudari, da to ni replika temveč nova razvojna stopnja tega tipa letala. Zaradi tega, ker so danes piloti v povprečju težji kot v času ko je nastal prvi Sivi volk, je Jiøi povečal razpon kril za poldrugi meter. Dodal je tudi zakrilce nad kabino in še nekatere novosti. Mimogrede bo jeseni v red spravil še Slingsbyja T41, ki ga je nedavno iz Velike Britanije pripeljala naveza Boris Kožuh-Klemen Oman. Lenik, ki ima za seboj toliko letenja, da več ne beleži svojih letov, je prišel v Sinj tudi zato, ker je ljubitelj Sredozemlja in še posebno Dalmacije.

Ljubitelji in skupinski posnetek za konec

Drugo veliko ime češke ekipe je 82-letni Milan Svoboda, nekoč dolgoletni predsednik češkega društva ljubiteljev starodobnikov, danes je samo še častni predsednik, ki bo leta 2019 praznoval 70 let svojega jadralnega udejstvovanja. Zanimiva je njegova športna zgodovina. Leta 1965 je na svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju v South Cerneyju v Veliki Britaniji pristal na 15. mestu, Ciril Križnar – Ciko je bil prav na tem tekmovanju peti. Zanimalo nas je, če se ga morda še spomni, a je bil svetovni jadralski dogodek samo še bleda slika v njegovem spominu. Zapomnil si je le Križnarjevo kovinsko letalo Meteor, ki je bil atrakcija. Tri leta kasneje (1968) je nastopil še na svetovnem prvenstvu v Lesznu, kjer sta Miodrag Gatolin in Živa Frenc letela prav tako z Meteorjema. Milan se je uvrstil na 42. mesto, torej za obema jugoslovanskima jadralcema. Znova mu je ostal v spominu le Meteor.

Nenad z letečim krilom

Meteor je bil torej posredno prisoten v Sinju - v resnici imajo enega shranjenega v Zagrebu, in zato je tekla beseda o njem. Jozo Balić, ki je začel leteti leta 1966 v Sinju, zdaj pa je član AK Zagreb in še zmeraj leti, nas je seznanil, da prav Križnarjev Meteor praznuje letos 70-letnico in ga bodo zato tudi to poletje pripravili za letenje. Da bi bila Jozova zgodba zaokrožena, je v Sinj pripeljal vnuka, 14-letnega Luko Baršića, ki ima za seboj že veliko letenja z učitelji na dvosedežnih letalih, lepo obvlada vse prvine jadranja, ko pa bo izpolnil leta za prvi samostojni let, mu to ne bo prav nič težko.

Starine po letenju

Od slovenskih jadralcev so bili v Sinju poleg Kožuha in Omana še Ivo Ropret in Andrej Fijavž ter Mitja Ribarič, vsi so prileteli s svojimi UL letali, poleg pa je bil tudi avtor pričujočega zapisa. Nekateri od njih niso počakali do ponedeljka, ko je bilo izjemno vreme, a najbrž so vsi doživeli nekaj »starinskega« ozračja.

Mitja Ribarič v Morelliju M 100 s

Pred hangarjem (iz Citabrie)

Sam sem bil še posebno navdušen nad Foko 5, ki je, za razliko od svoje predhodnice Foke 4, s katero je Jan Wróblewski leta 1965 osvojil naslov svetovnega prvaka in je bila lani prav tako v Sinju, precej bolj udobna, po letalnih lastnostih pa je med starinami prav navdušujoče sodobna. Kakšen odnos imajo lastniki starih letal do ljubiteljev pove tudi podatek, da je moral lastnik Foke 5, ki je urejena kot prava lepotica, na hitro odpotovati domov, letalo pa je pustil v uporabo udeležencem. Z Meteorjem se najbrž kaj takega ne bi moglo zgoditi.

Pred vzletom s Foko 5

Skratka, v Sinju je bilo prijazno srečanje z jadralno zgodovino, udeležencev pa bi najbrž bilo še precej več, a si organizatorji niso upali narediti več reklame. Prihodnje leto je vse udeležence na svoj zgodovinski dogodek povabil poljski udeleženec Roman Kiełpikowski, letenje se bo odvijalo na letališču Biała Podlaska na Poljskem. Največja zanimivost tega srečanja bo zagotovo avtomobilska vleka na višine zadostne za priključek na termiko. Mogoče bo uspela celo vleka prek višine 1000 m. Tam je tudi vitlo firme BB Aero, s katerim so lani povlekli dvosedežno jadralno letalo Perkoz (SZD 54) na višino svetovnega rekorda 1852 metrov. Vlečnega letala najbrž tam sploh ne bo.

Luka z leško ekipo

To pa še ni vse. Jakov Matković, upravnik AK Split, je obljubil, da bo prihodnje leto na letališču v Otočcu pripravil jadralno srečanje, seveda s sodobno tehniko. Možno je celo, da se bo kaj takega, za ogrevanje, zgodilo že zadnji teden v avgustu. Konec tedna se v Sinju začne hrvaško državno prvenstvo v jadralnem letenju.

Olimpija nad Sinjem

Pogled na drugo (bosansko) stran

Letališče Sinj

Nenadovo leteče krilo