Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Jadralski tabor - Sinj 2016
(OPENSOARING, 24. januarja 2017, besedilo Robert Fiorelli, fotografije Robert Fiorelli in Mojca Zupan, uredila Mojca Zupan)

Letala na privezu v Sinju

Aeroklub Edvard Rusjan že nekaj let zapored organizira poletne tabore druženja in letenja. Začeli smo v Livnem in dodobra spoznali možnosti za letenje ter ljudi, ki skrbijo za ta čudoviti del Bosne. Z vremenom nismo imeli sreče, a vseeno smo bili zadovoljni.

Znamenita sinjska alka

Manj srečne so bile boljše polovice, ki so se naveličale enih in istih pogovorov in oddaljenosti od morja. Tako se je že leta 2015 porodila ideja, da se preselimo čez hrib na Hrvaško, v zgodovinsko mesto Sinj. Po dogovoru z upravnikom smo konec julija zasedli senco ob hangarju in uživali v letenju naslednjih deset dni. Spoznali smo tudi prijazne člane splitskega aerokluba, ki so hitro postali naši prijatelji.

Gremo letet

Že pred odhodom smo na njihovi spletni strani dobili navodila za jadranje, urejene obrnilne točke in možne terene za zunaj letališke pristanke. Vreme nam je šlo na roko, tako, da smo lahko odleteli več letov med 300 in 500 km. Še pred našim prihodom se je tu mudil tudi Aleš Maraž, ki je v enem od letov presegel 900 km.

Letala na soncu, tabor v senci

Na podlagi lanskih izkušenj tako odločitev, kje se bomo družili, ni bila težavna. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je Livno postalo dražje zaradi odločitev za komercializacijo letenja. V Sinju je ostalo vse po starem, za sedaj prisegajo na klubski način letenja in jim zaslužek še ni izkrivil pogleda na jadralsko »internacionalo«. Tokrat smo se za gostovanje dogovorili s Splitskim aeroklubom in njihovim predsednikom Jakovom Matkovićem.

Poljsko jadralno letalo foka

Dogovarjali smo se tudi za organizacijo letenja na letališču Otočac, ki pa ga nismo izpeljali. Prišli smo s tremi letali, leteli smo lahko tudi z njihovim Twinom in Jakovim Lakom 12. Skoraj ni bilo dneva, da bi kdo ostal na tleh, razen zaradi »zdravstvenih« težav. Imeli smo tudi možnost preizkusiti Olympijo Borisa Kožuha in Foko 4 poljskega jadralca Miroslava Lewandovskega. Žal nam vreme ni bilo tako naklonjeno kot lani, a smo vseeno Sinj zapuščali zelo zadovoljni.

Na lepem modrem nebu

Letališče Sinj se nahaja 2,5 km vzhodno od mesta, travnata steza meri 1100X60 m in je na nadmorski višini 298 m. Ima urejene sanitarije in tuš kabine s toplo vodo, ki je ne zmanjka. Obiskovalci lahko uporabljajo dobro opremljeno kuhinjo in klubsko učilnico, prav letos so gradili in urejali sobe za obiskovalce. V neposredni bližini je tudi bife, kjer stane vsaka kava le en evro, nad njim pa so štirje novi apartmaji. V mestu je več dobrih lokalov, ki po zmernih cenah nudijo vsakovrstne dobrote, tako da nismo bili nikoli ne lačni in ne žejni. Prvi teden v avgustu se odvija znamenita Sinjska alka. Za tiste, ki se želijo ohladiti, je v bližini reka Cetina, zelo čista reka in umetno Peručko jezero, tudi do Splita je samo 35 km.

Peručko jezero pod kumulusno cesto

Jadralni dan se prične malo kasneje kot v Livnem, višina odklopa je na 600 m. Smer letenja je vzdolž grebenov, z možnostjo »ilegalnega« preskoka v Bosno in uporabe livanjskega področja. Spoštovati je potrebno zračni prostor zaradi bližine splitskega letališča. Okrog Konja je v navadi javljanje višine 1800 m QFE + varnostna višina, ki pa ni definirana. Letenje v Sinju je, po mnenju naših članov, varno, predvsem zaradi dobro predstavljenih terenov za pristanke zunaj letališča. Pri prihodu iz Bosne pa je potrebno preskočiti Kamešnico ali leteti okrog Konja. Prihoda s severa ali juga nista problematična. Za podaljšanje leta pozno popoldan se lahko uporablja pobočja zahodno od letališča v smeri proti Kninu.

Verjamem, da bomo v Sinju še leteli, saj nudi skoraj enake možnosti kot Livno. Obe prizorišči imata svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti. Žal, popolne izbire pač ni.