aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

Skupno kroženje orlov in plovil
(OPENSOARING, 18. maja 2015, Napisal Pavel Magister na forum opensoaring, naš slovenski letalski jezik 16. maja 2015, fotografije Milan Korbar, Polet.si in Youtube, uredil Milan Korbar)

Janez Markeš, avtor članka o katerem je govor

Med brskanjem po spletišču delo.si, mi je pogled obstal na sličici in naslovu članka iz Delove tiskane izdaje Polet: Viseč pod kupolo, sedeč na leteči preprogi. Ko sta se po kliku in odprtju strani s člankom prikazali še imeni piscev, od katerih poznam Janeza Markeša - domnevam, da je to Delov Janez Markeš - se je začeto zanimanje spremenilo v branje, saj je najin prvi stik ob koncu leta 1996 prav tako povzročil neki njegov članek z letalsko vsebino.

Branje zanimivega članka z gornje povezave priporočam tudi vsem bralcem Opensoaringa, piscu članka Janezu Markešu, ki me je najbrž že pozabil, pa v nadaljevanju namenjam še nekaj misli in pripomb.



Čeprav me je pred tremi leti dvakrat obiskal predsednik Zveze za prosto letenje, mi je jadralno padalstvo dokaj neznana zvrst letenja in hkrati priznam: tega letalnika doslej še nisem videl bližje kot ~ 100 m. Videl sem jih pristajati na severozahodnem kotu leškega letališča in včasih na tv, večkrat pa v spletnih člankih bral o njihovih "strmoglavljanjih" in reševanju z drevja ali drugih težko dostopnih in nevarnih krajev.

Vendar naj k priznanju o neznanju dodam še neko posebnost: nekajkrat sem že sam, nekajkrat pa s katerim od letalskih znancev, razmišljal, da poimenovanje te letalne naprave ne ustreza namenom njegove uporabe, kot tudi ne zakonom fizike, na katerih temelji njeno premikanje (gibanje) v zraku.



Prava padala, takšna ki idejno izvirajo že od Da Vincija, se v današnjih časih uporabljajo le pri odmetavanju tovora iz letal ali v reševalne namene, saj tudi t.i. "klasični padalci" uporabljajo padala, ki se povsem razlikujejo od tistega, s katerim sem sredi 50-tih let padel iz Ju-52 in PO-2 na travo nekdanjega ljubljanskega travnika.
Ali bodo jadralni padalci še v naslednjih desetletjih uporabljali to svoje sedanje poimenovanje bo njihova odločitev, vendar me je razlaga v podnaslovu članka "... je treba znanje o njem pridobiti po intelektualni poti, z razumom."...." opogumila, da tukaj opišem svoj prvi spotik v članku, spotik ob prvi del krepko tiskanega naslova "... Viseč pod kupolo, sedeč ...".

Tako, kot sem že povedal Igorju Erženu, je nosilni del jadralnega padala – po moji splošni letalski presoji - nič drugega kot leteče krilo, zaradi česar jaz v naslovu tega članka besede kupola zagotovo ne bi uporabil. Ne le spomin na kupolasto obliko tkanine, ki je zavirala moje padanje proti tlom, tudi naš Slovar slovenskega knjižnega jezika tako pravi:
1 - kúpola -e ž (?) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle .......in še
18 - padálo -a s (á) naprava iz tkanine za zmanjšanje hitrosti zlasti pri skakanju, spuščanju iz letala: padalo z avtomatičnim odpiranjem; kupola padala zgornji del padala iz tkanine.

Takšen naslov »Viseč pod krilom padala, sedeč na leteči preprogi« bi prav tako združil moderno tehniško sedanjost s pravljičnostjo letenja v Aladinovih časih, zagotovo pa bi bila z njim zadovoljna tako duh Antona Oistra kot mati Aerodinamika. Prav tako bi bil razumljiv tudi za bralce Delove revije Polet, saj so tudi oni že vsaj na tv videvali, da piloti teh letalnikov ne visijo pod okroglo kupolo, temveč pod drugače oblikovano nosilno tkanino.



Pravi vzrok za nastanek tega zapisa ni nerodno uporabljena beseda kupola, temveč dvojna napaka v besedilu »..., spoznavanja fizikalnih zakonitosti plovila, ...« poglavja »Kako se vrteti z orli«.
= Prvi del napake je očitno neskladje s čustveno razlago ... »... Aktivni in z dušo predani jadralni piloti bodo prav vsakemu, ki bi si želel v termičnem stebru vrteti se z orli (to je zelo zanimiva izkušnja), položili na srce, naj začne čisto na začetku in ne drugače, kakor tako, da si izbere dobro šolo ...« … v naslednjem odstavku tega poglavja, saj so orli leteča bitja, in hkratno kroženje plovnih in letečih »naprav« v istem vzgorniku, je popoln nesmisel, ki ga niti pisci znanstvene fantastike še niso odkrili.

Kot začetniki jadralci smo pogosto vrteli med Golovcem in železnico in z začudenjem (in ponosom) opazovali ptiče, ki so nas spremljali od odpenjanja navzgor do prek 1000 m višine. Pod nami je bila sicer reka Ljubljanica, vendar so bili ti ptiči leteča in ne plovna bitja. Nad stikom dolin Lepene in Trente sem tudi jaz spoznal druženje z orli; tudi tu spodaj je bila reka, vendar so orli, ko so se naveličali moje družbe, pristali gori nekje na skalah in ne spodaj na vodi Soči.
Po stavku sklepajoč, je pisec Janez z besedo plovilo najbrž poimenoval neko letalno napravo, morda celo jadralno padalo, zato moram za uveljavitev svojega mnenja spet poseči po običajnih dokazovalnih sredstvih: SSKJ za geslo plovilo daje razlago:
plovílo -a s (í) 1. vodno vozilo: plovilo je nasedlo; privezovati plovila; nosilnost plovila; jadrnica, parnik in druga plovila...../

Prepričan sem, da nekdanji tečajnik Janez, med svojim šolanjem v prejšnjemu stoletju na leškemu letališču, letala blanik ni nikoli poimenoval plovilo, saj so ga zagotovo poučili, po katerem vzoru so tudi ljudje postali letalci in čigava »krilca« so njihov simbol. Gorenjska jezera so obstajala že pred tisočletji, vendar kljub svoji lepoti niso nikoli vplivala na pred sto leti nastajajoče letalsko besedje.Zakaj skuša nekdanji tečajnik Janez po ~ 30-tih letih spreminjati slovensko letalsko besedje nam bo najbrž razložil kar on sam. Pisec slovarja Letalski razlagalni slovar, 2009, je na Gorenjskem verjetno prodal dovolj teh slovarjev, zato me uporaba besede plovilo še posebno preseneča; v njej ni ne navadnih in ne zračnih plovil.



= Drugi del napake je omemba spoznavanja fizikalnih zakonitosti v zvezi z letalnimi napravami ali letalniki. Pri srečanju z letalnimi napravami spoznavamo njihove tehniške lastnosti, varnostne faktorje, letalne lastnosti, njihovo zgradbo, prijeme za uporabo in vzdrževanje. Letalna naprava letalnih zakonitosti nima, vsekakor pa je treba poudariti, da je grajena po aerodinamskih, trdnostnih in še drugih zakonitostih, ki so sestavni del fizike. Jaz bi stavek napisal takole : »….spoznavanja aerodinamike in splošne mehanike letenja ,…..«

Naj mi bo oproščeno, če kot nepoznavalec jadralnega padalstva dodam še eno misel. Janez pravi : »… ga razgrnemo in z njim vzletimo. Pravzaprav poletimo, kajti jadralno padalo ni namenjeno le vzletu in pristanku, temveč tudi (če ne prvenstveno) jadranju, ki ob ugodnih vetrovnih in vremenskih razmerah lahko traja tudi več ur ...«. Janez, svetujem ti, da ponovno premisliš napisano trditev. Spomni se blanika s katerim si vzletel in si, med šolanjem, po šestih minutah pristal. Zakaj? Ne zato, ker bi bil blanik izdelan le za vzlete in pristanke, temveč zato, ker je za teboj na let čakala še vrsta letenja željnih tečajnikov; tudi blanik v za jadranje ugodnem vremenu (spomni se na reklo: ko jadrajo tudi hangarska vrata) brez težav ostane v zraku od jutra do večera.
Če pa misliš, da je vrednost besede poleteti večja od vzleteti – lepo prosim - razloži, saj boš s tem naredil uslugo ne le vsem letalcem, temveč boš v pomoč tudi slovenski »pravopisarki št. 1«, ki prav v teh tednih razmišlja o razliki med besedami let in polet. Letalski razlagalni slovar, 2009, besede poleteti nima vpisane.



Nisem jezikoslovec ali lektor, vendar bi te - za vzorec - vseeno rad še spomnil, da beseda »…tehničarske…« ni ne gorenjska in ne slovenska; kot strojniku mi moraš verjeti. Prav tako nisem tekstilec, vendar menim, da »…posebno obdelana površinska tkanina…« najbrž ne obstaja, verjetno je to površinsko obdelana tkanina. Tako kot pri letalih, se zahteva natančnost izdelave tudi pri jadralnih padalih; bo držalo?

pozdrav, Pavel Magister