Slavoj Žižek, Balkan in zgibanka
(OPENSOARING, 2. julija 2015, besedilo in fotografije Niko Slana, uredil Milan Korbar)
Slavnostni govorec Jure
Pravzaprav smo Ljubljančani v ugodnem položaju, saj samo stopimo na katerega od mostov na Ljubljanici in že se lahko iz neposredne bližine oziramo na Balkan, če se obrnemo proti vzhodu ali srednji Evropi, če usmerimo pogled čez obzorja zahodnega kvadranta. V to me je prepričal tudi znameniti slovenski filozof Slavoj Žižek
Presenetilo me je, koliko ljudi se je prišlo odžejat s hladnim točenim pivom, v kakšnih količinah so se na ražnju vrteli čevapčiči, težko pa bi povedal, koliko je bilo poleg zanimanja za letalstvo. A nekaj ga je bilo zagotovo. Zasebniki so svoja motorna in jadralna letala, med katerimi ni bilo niti enega zračnega plovila in najbrž niti enega letala, ki bi bilo v lastništvu AK Ljubljana, parkiralo ob robu steze, za njimi pa je bila že struga Ljubljanice. Romantično. Vse se je dogajalo na balkanski strani reke, kot to geografsko področje razume Slavoj.
Helikopterski prikaz gašenja
Povsem trezni so bili samo piloti helikopterja, ki so uprizorili navidezno gašenje, ki naj bi bilo podobno tragični nesreči z balonom na Ljubljanskem barju. No, bilo je nekaj dima, nekaj prostovoljcev je zaigralo ponesrečence, fantje v helikopterju pa so iz plastičnega bazena zajemali vodo in jo zlivali po goreči travi. Zanimivo je bilo opazovati dogajanje iz neposredne bližine, čeprav nisem razumel smisla celotne akcije, razen tega, da so svoje spretnosti s sestavljanjem cevi osvežili gasilci in da se je posadka helikopterja urila v natančnosti. OK, denimo, da je bilo v tem nekaj smisla, ampak zakaj so vpletali poleg balonarsko nesrečo, pa je bilo najbrž jasno samo Aviju Šornu. Najbrž je s tem potegnil od nekod neka namenska sredstva. Kajti ob takih in podobnih nesrečah vselej vse zgori, kar mora zgoreti in nesreča se nikoli ne zgodi na predvidenem mestu, da bi lahko nastopili gasilci. Za preprečitev nesreče je zato treba najbrž kaj drugega, a to ne spada na veselico
In ko smo že pri letalskem smislu, mi tudi ni bilo jasno, kaj je bil namen letalske prireditve z vidika AK Ljubljana. Na majhnem sposojenem vzletišču ni bilo, če se ne motim, niti enega klubskega letala, v sodobnem hangarju je bil le helikopter, v zgibanki, ki sem si jo z velikim zanimanjem ogledal, pa sem na fotografiji v njej lahko videl hangar v katerem je zloženih nekaj motornih letal. No, Juretu Lokovšku moram čestitati za navdušenje, ki ga je pokazal, ko je pred mikrofonom razlagal o dosežkih AK Ljubljana. »Vidite, tudi pilot helikopterja, ki pravkar sodeluje pri gašenju požara, je član našega kluba in je tudi izvrsten jadralec,« je razlagal, ampak očitno je napovedovalec nekaj zamešal v času. Bilo je nekoč, ko je bil to klub množice letalcev iz vseh vetrov, ki pa so se v večini odselili v druge klube, ker na pogorišču AK Ljubljana ni ostalo ničesar razen spominov. Ampak spomini spadajo v preteklik. Res je le, da je pilot helikopterja odličen jadralec.
Prikolica
No, pa se za trenutek zaustavimo še pri reklamni zgibanki z naslovom Dobrodošli v Aeroklubu Ljubljana. Takole piše v uvodnem odstavku: »Če vas vleče v nebo, če se ozrete vanj vsakič, ko nekje v daljavi zaslišite znan zvok letalskih motorjev, če se s hrepenenjem ozirate po jadralnih letalih, ki v tišini režejo nebo potem smo na isti strani. Pridružite se nam, naučili vas bomo leteti in si z vami delili nebo!« Prava oda letalstvu, ki pa z resničnostjo v AK Ljubljana nima posebne zveze. Na koncu zgibanke so še zapisali: »Po ukinitvi letališča Moste Polje, zaradi gradnje industrijske cone, je Aeroklub Ljubljana ostal brez svojega matičnega letališča. To mu še danes povzroča velike težave, vendar pa ni zavrlo njegovih dejavnosti, ampak se te, čeprav v težavnejših okoliščinah, odvijajo naprej. Že od sredine šestdesetih let si prizadevamo za zgraditev lastnega letališča, vendar nam kljub dolgotrajnim prizadevanjem tega cilja še ni uspelo doseči.«
Na desnem bregu Ljubljanice
Ker je bilo tudi nekdanje letališče Moste-Polje na balkanski strani, torej desnem bregu Ljubljanice, so načrtovalci in botri velike industrijske cone ob današnji Letališki cesti zamahnili z roko, pljunili v tla in pljunek pohodili s peto, kar v mafijskem žargonu pomeni, da je stvar urejena za vse večne čase in zapik. V zgibanki smo lahko še prebrali, da se člani AK Ljubljana že več kot petdeset let trudijo, da bi dobili svoje letališče. »Kakšna vztrajnost!«, bi lahko dejali in seveda tudi nesposobnost, da ob vseh stotinah milijonov, ki so se in se še zmeraj pretakajo v industrijski coni BTC, niso znali poskrbeti za novo vzletišče in športno dejavnost. Ni bilo politično-mafijaške volje, da bi poskrbeli za športno letenje in danes je odveč razmišljati, kdo vse si je omastil brke. Vemo, da BTC hvalevredno sponzorira telovadca Mitjo Petkovška, smučarske skakalke in njihovo prireditev v skokih za svetovni pokal, nikjer pa še nisem zasledil, da bi kakšen evro namenili ljubljanskemu letalskemu športu. Med drugimi je ljubljansko športno letališče tudi sramota za MO Ljubljana, na katero smo na straneh našega spleta že večkrat opozorili. To je bilo nekako vse, kar so obiskovalci lahko prebrali v zgibanki.
Hangar
Da mi ne bi bil dolgčas, sem zgibanko AK Ljubljana primerjal z zgibanko iz Wasserkuppe, ki sem jo dobil na letalski razstavi Aero 2015 v Nemčiji. Že bežen pogled pove, da so obzorja letalcev v Wasserkuppe oddaljena svetlobna leta. Na povsem enaki površini lista A4 lahko preberemo, da deluje klub na zavarovanem območju naravnega parka, v katerem združujejo letalsko dejavnost z biološkim rezervatom tako, kot bi lahko bilo pri načrtovanem letališču na robu Ljubljanskega barja. V zgibanki Wasserkuppe zvemo, da tam deluje velik muzej jadralnega letalstva, bralec dobi vpogled v široko zastavljeno motorno in jadralno letalsko šolo in v zgodovino jadralnega letenja, ki ji namenjajo še posebno skrb. Ja, in čez celotno zgibanko se vleče misel o kulturni krajini za katero skrbijo in delajo reklamo tudi letalci. V zgibanki AK Ljubljana ni o našem barju niti besede, v drobnem tisku na koncu lahko preberemo, da je vzletišče na robu kontroliranega zračnega prostora TMA Ljubljana, da kakšen otrok ne bi po nesreči svojega modelčka iz stiropora, ki ga je kupil na stojnici v Podpeči, vrgel predaleč v prostranstvo barja, ker bi s tem lahko ogrozil letalski promet.
Pavletov izdelek
Nikjer ni nič o morebitnih bližnjih ciljih AK Ljubljana. Verjamem, da se bodo člani AK Ljubljana še nadaljnjih petdeset let trudili, da bi prišli do svojega športnega letališča. Seveda, ne verjamem, ker tudi doslej niso niti s prstom mignili, da se bo kaj spremenilo. Doslej se je vse premaknilo le na slabše. Slavoj ima torej prav. Balkan.
Omev na Slavoj Žižek, Balkan in zgibanka
(OPENSOARING, 6. Julija 2015, besedilo Stane Debevec, uredil Milan Korbar)
Živjo Niko,
sem prebral razmišljanje o Balkanu in zgibanki in sem tudi jaz slabe volje, čeprav že dolgo z AK Ljubljana nimam nič in za sedaj tudi ne nameravam začeti leteti.
Kolikor sem jaz razumel, je bilo nekdanje športno letališče naša last, torej družbeno. In ta družba se je odločila, da bo tam postavila industrijsko cono, ker je pač to tako lep raven prostor. Za novo letališče ni bil nihče preveč navdušen, razen nekaj letalcev. Ostali od tega ne vidijo nobene koristi. In tako pač ni bilo letališča od leta 1980 do leta 2015 in ga po vsej verjetnosti tudi nikoli ne bo. Takih ljudi kot so v Nemčiji ali pa vsaj v Postojni mi v Ljubljani nimamo. MOL eh, če bi bil Jankovič pilot, bi se morda že kaj naredilo. Tako pa ...
Na mitingu nisem bil, čeprav stanujem čisto blizu. Bom pa med dopustom obiskal letališče v Livnu in če bo priložnost tudi pojadral z dvosedom.
Sicer mislim, da ima vzletišče v Podpeči dobro lokacijo in tudi prostora je med Ljubljanico in državno cesto dovolj. Odkupiti bi morali zemljišča in postaviti dostojen hangar, pa bi bilo že precej dobro. Kar se tiče hrupa tudi v Levcu je letališče poleg vasi pa ni težav. Hrup z avtoceste, ki nikoli ne potihne, poslušamo vsi, če pa zagrmi letalo, je pa takoj preveč.
Spet moram pohvalit Opensoaring je zanimiv in lepo napisan. Majhna opomba: letališče Moste-Polje ni bilo na desnem bregu Ljubljanice, ampak na levem. Torej v Evropi. Pa mu to ni nič pomagalo ...
