aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

Odgovor Natalije Polenec, direktorice
Tehniškega muzeja Slovenije, na odprto pismo
(OPENSOARING, 18. marca 2015, Natalija Polenec, fotografije Niko Slana)

Hangar AK Ljubljana v sedemdestih letih



Spoštovani
g. Niko Slana, urednik
Opensoaring

Zadeva: Odgovor na odprto pismo Niku Slani, objavljenemu na spletnih straneh Opensoaring

Spoštovani g. Niko Slana in bralci spletne strani namenjene ljubiteljem letalstva.

Vaše odprto pismo me je po eni strani razveselilo, saj pomeni, da zavedanje o pomenu letalske dediščine živi, po drugi strani pa vaše pismo izraža nekatera pričakovanja, ki zaenkrat presegajo trenutne možnosti TMS.

TMS bo skušal v prihodnje vsekakor dati večji poudarek tudi predstavitvi letalstva. Ob oddaji vloge za direktorico TMS sem že sama zapisala, da je potrebno vnesti vsebine, ki po mojem mnenju glede na pomen razvoja tehnike in znanosti na Slovenskem manjkajo. Med njimi izpostavljam razvoj konstruktorstva na področju Slovenskega letalstva. Gre za predstavitev rezultatov dela inovatorjev, znanstvenikov, inženirjev, od Rusjana, Kuhlja, Bloudka, do Boscarola in Sutter-ja. To področje, atraktivno tudi za obiskovalce muzeja, bomo skušali v prihodnjih letih ustrezno umestiti v muzejski prostor, in tako poskrbeti da ta del tehniške dediščine ne bo šel v pozabo. Ob tem velja omeniti, da je Tehniški muzej Slovenije ravnokar izdal knjigo avtorja Marka Malca: Konstrukcijski biro pri republiškem odboru LZS, letov, Libis in njihova letala 1945 – 1964, in je z marcem dostopna v muzejski trgovini v Bistri.

Promocija slovenskega letalskega konstruktorstva je torej vsekakor nekaj, kjer lahko muzej izpolni pričakovanja vas in širše javnosti, tudi z novimi muzeološkimi vsebinami.

Ob obstoječih prostorskih možnostih gradiva večjih dimenzij (kot so letala) ne moremo hraniti. V kolikor bi to gradivo posedovali oziroma bi ga pridobili v last in posest, bi bilo pri iskanju prostora in zagotavljanju pogojev hranjenja s strani pristojnih institucij in ministrstva nedvomno lažje. Jasne pa bi bile tudi smernice glede varovanja in ohranjanja tovrstne dediščine (sprejemljivih posegov na njej in varovalnih režimov).

V kolikor pa so pričakovanja ljubiteljev starih letal do TMS-ja usmerjena k pomoči in urejevanju posebnega statusa le teh (npr., kot je to pri avtomobilih- t.i. starodobnikih), potem TMS za to ni pravi naslov.

Postavitev letalskega muzeja zahteva bistveno bolj celovit pristop, kot ga v tem trenutku lahko zagotovi TMS. V preteklosti so že bili različni poskusi, ki pa žal niso prinesli rezultatov. Na TMS bomo strokovno podprli vsako realno pobudo, ki bo pripeljala do realizacije tega projekta. Mogoče je v tem trenutku najbližje Mestna občina Ljubljana, ki objavlja razpis za ureditev muzeja v Mostah. Kot že sami ugotavljate, po hangarjih v Sloveniji stoji kar nekaj letal, ki bi jih lahko uvrstili med tehniško dediščino. Težave s pridobivanjem dovoljenj, plovnosti in stroški hangariranja, bodo vedno večji. Zato se kljub vsemu mogoče ustvarja klima, ki bo pripeljala do celovite rešitve in bo zadovoljila tako letalce, ljubitelje letalstva kot muzealsko stroko.

S spoštovanjem,

Natalija Polenec,
direktorica TMS


Mariborski letalci in njihov Po-2 YU-CFB