Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Čavka / Kavka

Jadralci v Lescah, ki so nekoč leteli s čavko, so z veseljem sedli v Albinovo lepotico z ljubljanskim rodovnikom

V povojnem obdobju slovenske jadralne zgodovine najbrž ni bilo jadralnega pilota, ki ne bi opravil svojega prvega samostojnega leta s čavko. Čeprav imamo zanjo lepo slovensko ime kavka, je ni nihče prekrstil. Tako bo kavka za vselej ostala čavka.

Že leta 1938 jo je zasnoval slovenski konstruktor inž. Ivo Šoštarič (rojen 1911), leta 1947 pa so se lotili njene izdelave v letalski tovarni Utva v Pančevu. Letalo za začetno šolanje jadralcev je bilo dokaj preprosto, tako so jih prvo leto za potrebe jugoslovanskih aeroklubov izdelali kar trideset. Glede na to, da je bila čavka pretežno v rokah jadralnih začetnikov, je zahtevala kar velik davek na neizkušenost, veliko se jih je polomilo, nekaj nesreč je bilo tudi s tragičnim koncem. Po dvosedežni »rodi« z učiteljem so začetniki že sedli v enosedežno čavko.

Letenje z njo je bilo navidez preprosto, a seznam nesreč dokazuje, da s čavko ni bilo jadralske romantike. Finesa letala je majhna (16,5), letalo je v slabših jadralnih razmerah hitro izgubljalo višino, bila je brez zračnih zavor, tako da so se mnoge nesreče dogodile prav ob pristankih. Preletov ali jadranj nekoliko dlje od letališča skorajda ni bilo. Če pa si je že kdo privoščil takšen izlet, je imel veliko možnosti, da se ne bo vrnil na letališče. Mariborčani so čavko ob severniku nekajkrat vlekli celo na dokaj oddaljeno pobočno jadranje na Pohorje, dokler ni eden od jadralcev ostal v vejah dreves. Zanimivo je leto 1960, ko je jugoslovanska uprava za civilni zračni promet zabeležila kar devet incidentov samo s čavko. Eden od mnogih se je zgodil tudi na letališču v Prečni pri Novem mestu, kar je prav tako zabeležila Glavna komisija za nesreče pri Upravi za civilno letenje, in sicer v letnem biltenu Sekretariata zveznega izvršnega sveta za promet in zveze (glej spodaj).

Čavka z eliso

Albin Novak je staro ljubljansko čavko, narejeno leta 1954, našel na podstrešju pri enem od letalskih mehanikov. Novi lastnik jo je želel predelati na »nožni« pogon, zato je spremenil prednji del letala s kabino, vgradil je prednje kolo in montiral eliso. Inž. Dominik Gregl se spominja, da so na brniški stezi večkrat opazovali slovenskega »prof. Baltazarja«, kako se je vozil po stezi: »Franček Mordej, ki takrat še ni bil pilot pri Adriji, mu je dajal upanje, da bi morda vendarle lahko poletel z močjo svojih mišic. Nekoč mi je v avtobusu na poti v Ljubljano razlagal, da bi bilo to mogoče. A sem hitro izračunal, da je to utopija. To si lahko ugotovil že na pamet, čavka je bila za kaj takega pretežka,« je povedal inž. Gregl.

Neznani navdušenec je kmalu tudi sam ugotovil, da je v slepi ulici. Čavka je romala nazaj na podstrešje. Albin Novak se je z njo prvič srečal naključno. S prijateljem, ki je vedel za letalo na podstrehi, sta poiskala lastnika, od katerega ga je odkupil šele nekaj let kasneje, ko se je vrnil iz Beograda, kjer je letel v JAT-u. Po izvirnih načrtih je obnovil kabino in deloma trup ter prevleko na krilih, obnovil je tudi nekaj reber. Znova je poletela leta 1997.

Svojevrsten rekord je dosegel Boštjan Pristavec, saj je 21. julija 1998 v Lescah jadral štiri ure in osemindvajset minut, kar je za to letalo vrhunski dosežek. »Bil sem jezen, ker mi ni uspelo ostati v zraku pet ur. Odpel sem na Hujah, saj si nisem upal iti kam dlje. Peljal sem se do konca Belščice in to je bilo tudi vse. Odprta kabina je bila sicer doživetje, a še en teden po tem letu sem čutil posledice prehlada, « se je Boštjan spomnil tega svojega leta. Čavka S5-1183 je zdaj v Postojni, preko sezone pa je tudi registrirana.

Značilnosti letala

Opis: razpon: 12,7 m, površina: 16,7 m2, obremenitev: 12 kg/m2, aeroprofil: Clark Y mod, višina 2 m, dolžina 6 m, teža 115 kg, drsno razmerje: 16,5, minimalna hitrost: 41,7 km/h, najmanjše propadanje 0,9 m/s pri 56,5 km/h. Albin Novak je izvirne načrte izročil g. Mezetu: »Vrnil mi je kopijo. Sam sem eno zadržal, drugo pa sem izročil Sašu Knezu iz Trbovelj (AK Minima),« je še povedal Albin.

Novomeška zgodba

(28. SPECIALNI BILTEN BR. 5, UDESI U CIVILNOM VAZDUHOPLOVSTVU U 1960 GODINI) Poškodba jadralnega letala »čavka« oznake YU-2169, 21. avgusta leta 1960 na letališču Prečna pri Novem mestu.
21. avgusta leta 1960 je učenec pilot jadralnega letala z osnovnim dovoljenjem št. 2974 Anton Bojanac dobil nalogo, da s »čavko« YU-2169 opravi let v desnem šolskem krogu, tako da med drugim in tretjim zavojem, če bo še dovolj višine, ob dogovorjenem znaku z zemlje, napravi polni zavoj za 360 stopinj. Po normalnem vzletu in po I. in II. zavoju je ob dogovorjenem znaku naredil krog. Vendar se je pilotu zdelo, da mu z zastavami sporočajo, naj naredi še en zavoj. Pri tem je izgubil toliko višine, da je moral povezati drugi in tretji zavoj šolskega kroga, vendar je bil še zmeraj prekratek za pristanek na letališču. Na poti do praga steze se je umikal še vrbi, od takrat naprej je letel prevlečen. Prišlo je do izgube hitrosti, letalo se je zrušilo z višine od 7 do 10 m in se močno polomilo.
Vzroki nesreče
Neposredni vzrok za nesrečo je izguba hitrosti zaradi neiznajdljivosti in nesposobnosti jadralca, da opravi pristanek v zahtevnejših razmerah. Posredni vzrok pa je odstopanje jadralca od dogovorjene naloge. Drugi polni zavoj je povzročil preveliko izgubo višine, zato je bil za pristanek prekratek. Med posredne vzroke bi lahko prišteli še pilotovo neizkušenost. Izpit za osnovno dovoljenje je opravil leto prej, ob tem pa je imel velik premor v letenju. Opravil je sicer deset letov z učiteljem in 20. avgusta tudi en samostojni let. To potrjuje, da ni bil pripravljen za ukrepanje v nenormalnih razmerah, ki lahko nastanejo pri pristanku.
Odgovornost za nesrečo
Za nesrečo je odgovoren učenec jadralec, saj se ni držal navodil, poleg tega ni bil sposoben reševati nastalih težav. Uprava civilnega letalstva mu je izstavila denarno kazen 4.000 din.

… in še osem primerov z letnico 1960

(1)Na letališču Lučko (čavka YU-2133, 16. junija) je pilot P. Guskić padel v vrij po tretjem zavoju šolskega kroga, na višini petih metrov. (2) Na letališču Miloševo pri Prištini so čavko sesuli pri vzletu z vitlom (YU-2223, 25. julija), ko je popustil vozel strgane jeklenice. Z višine približno 25 m je pot kotom 50 stopinj padla v zemljo in se prekucnila na hrbet. (3) Na letališču v Mostarju (1. julija 1960) je Ante Federiči pri jadranju na pobočju Huma zašel predaleč čez greben na zavetrno stran. Po izgubi višine je skušal pristati na terenu z ovirami, a se pristanek ni izšel s celim letalom. (4, 5) V Bitoli so v enem mesecu morali odpisati kar dve letali. Najprej čavko YU-2248 (10. julija), ki jo je pilot poravnal previsoko. Deset dni kasneje pa je Miroslav Milosavljević s čavko YU-2193 v četrtem zavoju šolskega kroga, na izpitnem letu za obnovitev dovoljenja, zdrsnil v vrij, a je preživel brez poškodb. (6) Na letališču Trstenik je bil pilot Ljubiša Marković (čavka YU-2129, 4. avgusta) prekratek pri pristanku, poškodbe letala so bile majhne. (7) Istega leta (YU-2237, 19. septembra) so izgubili čavko v Slovenj Gradcu. Pilot Gunther Norbert je slabo ocenil višino in sposobnost letala, tako da je med slabo načrtovanim šolskim krogom ostal na drevesih. (8) Na letališču v Nišu (čavka YU-2210, 16. november) se je L. B., ob svojem prvem letu v zapregi, odlepil od tal, a ni uspel umiriti letala. Večkrat zapored in z vse večjim kotom je udarjal v zemljo, dokler se letalo ni raztreščilo ob udarcu na tla pod kotom 70 stopinj.