|
Za udeležbo na tem tekmovanju sem se odločil predvsem zato ker sem želel spoznati hribe v tem delu Alp. Tekmovanje se je odvijalo na znanem letališču Calcinate del Pesce, ob severovzhodnem robu jezera Lago di Varese. Letališče sta leta 1961 uredila Adele in njen mož Giorgio Orsi, strastna jadralca, ki sta nekakšne legende letališča. Tekmovanje je organiziral ACAO (Aero Club Adele Orsi) kot glavni dogodek ob 50-letnici začetkov letenja na tem letališču. Poleg ACAO domuje na tem letališču tudi CSVVA (Centro Studi Volo a Vela- raziskovalni center jadralnega letenja). Letališče je sicer še zmeraj v lasti družine Orsi, vendar je njegovo upravljanje zaupala ACAO in CSVVA. Steza sicer ni nič posebnega (kratka, z drevjem na koncu steze) so pa ob stezi hangarji polni najsodobnejših jadralnih letal. Ob robu letališča je vsaj 50 prikolic in nekaj sestavljenih letal. Kot se za spodobno letališče spodobi ima tudi dobro restavracijo, pod njo pa je klubski bar in bazen, ki je v vročih dneh zelo dobrodošel. Letel sem v 18-m razredu po pravilih Grand Prix. Tekmovanje je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za končni nastop na veliki nagradi, ki bo letos v Nemčiji, na znanem Wasserkuppe, ob njegovi 100-letnici.
Največja krilna obremenitev je bila omejena na 51 kg/m2. Poleg tega so morali biti vsi tekmovalci ves čas na isti radijski frekvenci, ki se je uporabljala le za odštevanje časa do odprtja štartne linije, oziroma za morebitna varnostna opozorila. Na frekvenci je vladala skoraj popolna tišina, saj pravilnik določa dnevno diskvalifikacijo v primeru kakršnakoli izmenjave informacij med piloti in zemeljsko ekipo. Gre namreč za tekmovanje posameznikov. Seveda so kljub temu nekateri leteli v parih, kot so vajeni, vendar brez besed … Zanimivo je, da pri tej vrsti tekmovanja ni kazenskih točk, le sekunde, denimo, za previsok, prehiter ali prezgoden let prek štartne linije dobiš kazenske sekunde. Vsa letala so bilo opremljena z sledilnimi napravami, in tako je bilo možno vse lete spremljati prek spleta, a z dvajset minutnim zamikom. Žal je vreme omogočilo le tri tekmovalne dneve. Ker so za dodelitev točk na IGC lestvici potrebni vsaj štirje dnevi, je organizator poizkusil predzadnji dan izpeljati kar dve nalogi. Dejansko smo vzleteli še drugič, vendar se je letališču bližala nevihta, in je zato bila naloga preklicana tik pred odprtjem štartne linije.
Na štartni listi je bilo več znanih tekmovalcev. Kljub temu je tekmovanje potekalo v zelo sproščenem ozračju. K temu so pripomogle tudi skupne večerje, kjer smo se tekmovalci spoznavali ob italijanskih dobrotah. Zmagovalec Giorgio Galeto ima, denimo, slovenske korenine, saj je bil njegov dedek iz Ljubljane - pisal se je Vaupotič. Thomas Gostner igra harmoniko in je ljubitelj Slavka Avsenika! Peter Hartman sicer leti pod avstrijsko zastavo, čeprav je že več kot deset let v Italiji in je njegov klub ACAO. http://www.soaringspot.com/varesegp2011/results/
|
|
|
