aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Stendal 2008 – OP Nizozemske
(OPENSOARING, 10. junija, Aleš Maraž)

Od 11. do 23. maja sva se z Matjažem Novakom udeležila odprtega prvenstva Nizozemske v Stendalu, na letališču blizu Berlina. Nizozemci so tu že drugič organizirali svoje nacionalno prvenstvo, predvsem zaradi bolj prostega zračnega prostora. Tekmovanje je bilo v klubskem razredu (9 tekmovalcev), 15-metrskem (17 tekmovalcev) in odprtem razredu (27 tekmovalcev). Z nimbusom 3 sem bil v odprtem, Matjaž pa z LS 3 v 15-metrskem razredu. Letališče Stendal leži približno 100 km zahodno od Berlina, letališče pa je nekdanja ruska vojaška postojanka, z betonsko stezo in z velikimi hangarji in okopi za letala in za celotno infrastrukturo oporišča. Tekmovalno področje je bilo okrog Berlina, do poljske meje in proti zahodu, do Braunschweiga in južno do Leipziga.

Na poti proti Berlinu sem imel težave na avtocesti. Pri Nürnbergu smo imeli nesrečo, ko nas je z veliko hitrostjo prehitel večji avto, prikolica je zanihala in postala neobvladljiva. Z avtom smo zadeli v ograjo, prikolica se je odklopila, prečkala je vozne pasove ter se zagozdila pod odbojno ograjo na sredini ceste. Prepričan sem bil, da je konec s tekmovanjem in tudi z nimbusom.

Na srečo je letalo ostalo nepoškodovano, zato pa sta bila bolj zdelana avto in prikolica. Naslednji dan me je z izposojenim  avtom in vozom rešil Matjaž, seveda po zaslugi prijaznosti enega od nizozemskih jadralcev! Matjaž je tako v dveh dneh naredil skoraj 3000 km. Na štart prvega tekmovalnega dne sva prispela zgodaj zjutraj. Matjaž je prvi tekmovalni dan izpustil, saj je bil preveč utrujen. Tudi sam sem letalo še sestavljal, ko so že vzletali. Od desetih možnih dni smo leteli šest dni, trije dnevi so  bili  deževni, en dan pa se je naredil prepozno. Leteli smo predvsem zahodno in severno od Berlina, enkrat smo obleteli Berlin, disciplina pa je merila prek 500 km.

Dan 1
Naloga AAT med 178 in 320 km. Vso dopoldne je bilo nebo pokrito s stratusnim slojem oblakov. Zjasnilo se je v popoldanskih urah, poleteli smo, vendar brez upanja na večje hitrosti. Baze so segale do 1200 m, dviganja so bila slaba (do 1,5 m/s, brez balasta), v povprečju manj kot 1 m/s. V drugi polovici naloge smo leteli  v suhi termiki.
To je bilo prvo spoznavanje terena okrog Berlina. Ravninsko področje je prepleteno z  rekami, rečnimi kanali in jezeri ter tudi večjimi  gozdnatimi področji. Največja je reka Elba, ki teče od jugovzhoda mimo Berlina in proti severozahodu. S množico pritokov ustvarja mrežo vodnih kanalov.

Dan 2
Klasična naloga severno od Berlina je merila 339 km. Vremenska napoved je bila ugodna, dviganja so bila do 2,5 m/s, baze oblakov pa do 1500 m. Startna višina je bila omejena na 1200 m, vključno z dvema minutama pred preletom startne linije!
Hitrost zmagovalca je bila približno 114 km/h. Hitrost v odprtem razredu je bila 119 km/h. Sam sem držal hitrost  do 1/3 naloge, potem pa sem bil žrtev slabega izbora poti. Z napačnim štartom (štartna višina dve minuti pred linijo in dotik prepovedanega zračnega prostora) sem pridelal nekaj kazenskih točk.

Dan 3
Disciplina 287 km v smeri severozahoda. Vremenska napoved z močnimi dviganji in zapiranjem s plohami v popoldanskem času. Let do prve obratne točke oddaljene 120 km je bil preprost in hiter, skoraj brez vrtenja v konvergenčni liniji. Sledile so plohe in prekrivanje, tako kot so napovedali. Nihče ni obletel discipline. Znova sem nabiral kazenske točke z nepravilnim štartom, ko bi moral biti dve minuti pred startom v višini 1200 m. Ups, ponovno.

Dan 4
Oblet Berlina. Zelo lepa disciplina, dolga 509 km, z 12 obratnimi točkami. Severno od Berlina je bilo napovedano boljše vreme kot v južnem delu in tako je tudi bilo. V južnem delu je bilo prekrivanje z manj dviganji, tako da je bila hitrost zmagovalca "le" 107 km/h. Končno sem se naučil pravilno preleteti startno linijo. Angleški prevod pravilnika je boljši kot nizozemščina. Olajšanje, v tej disciplini nisem dobil kazenskih točk. Hitrost sem solidno držal do dveh tretjin naloge, približno 300 km, za tem pa sem znova zapeljal na napačno stezo.

Dan 5
Naloga AAT, severno od Berlina, med 297 in 568 km. Zrak se je sušil, proti vzhodu so bili lepi oblaki in dobra dviganja, zahodno, v drugem delu naloge, pa suha termika. Makoto Ichikava je opravil s konkurenco s hitrostjo 116 km/h in 479 km. Fant je precej vzvišen, a morda je to samo japonski slog. Podobno kot dan poprej sem letel hitro le 2/3 naloge, nato sem znova ubral napačne stezice. 

Dan 6
Zadnji tekmovalni dan smo pričakovali krajšo disciplino, dobili pa smo 435 km, v severnem delu tekmovalnega polja. Znova je bilo bolje na vzhodu, na zahodu je bilo suho in brez oblačkov. Zmagal je Wolfgang Janowitsch s 117,8 km/h, z razliko od Japonca ima tudi človeške vrline!

Nizozemci so tekmovanje organizirali brezhibno, za zelo natančno vremensko podporo je poskrbel nemški  ljubiteljski meteorolog in tudi tekmovalec Christopher Barniskeju, ki se je v klubskem razredu z  LS1 uvrstil na drugo mesto.

Na tekmi sem želel spoznati teren prihodnjega svetovnega prvenstva. Kot zmeraj je imela tudi ta tekma nekaj svojih značilnosti iz katerih smo se lahko marsikaj naučili!
Več o tekmi si lahko ogledate na http://www.nkzweefvliegen.nl/2008/news.php.

Lep pozdrav!

Aleš Maraž