Bloški asi
(OPENSOARING, 5. januarja 2016, dokumentarni film RTV SLO)
Na novoletni konec tedna so na drugem programu TV Slovenija prikazovali dokumentarni film z naslovom Bloški asi. V filmu so, skozi pričevanja udeležencev letenja na Blokah, prikazani začetki jadralnega letenja. Kot je možno zaslediti v pripovedi, so v letu 1936 dosegli prve večje jadralne uspehe. Za tisti čas je bilo to trajanje leta. To pa hkrati pomeni, da bo letos natanko 80 let od tistega časa, ki bi se ga bilo vredno spomniti. Ena od priložnosti bo septembra, ko namerava Martina Hribar, prizadevna organizatorka z Blok, tam organizirati vseslovensko srečanje letalcev.
Vabljeni k ogledu filma.
Sanje - božično darilo
(OPENSOARING, 24. decembra 2015, video Rok Einhauer, spremno besedilo in foto Niko Slana, uredil Milan Korbar)
Včeraj (23. decembra) smo ob slovesnosti ob 25-letnici plebiscita ob samostojnosti Slovenije zapisali, da smo ponosni … tudi na pilote reševalnih helikopterjev, ki so prve korake v letalstvo naredili z jadralnimi letali. In še preden smo se dobro obrnili naokoli, nam je Rok Einhauer, tudi pilot reševalnega helikopterja, poslal božično darilo – z naslovom: »Zdravo, ... spet sem na Kosovu in imam malo časa in sem zmontiral filmček. Vem, da ni o jadranju ampak, če gre v okvir Opensoaringa, bom vesel ...« Ja, še zmeraj, ko je Rok kaj povedal, sem skoraj padel na rit. Nazadnje je bila v tem slogu njegova zgodba, kako je preplezal Direktno v Špiku in Skalaško v Severni steni Triglava. Ali pa so bili to njegovi kratki jadralni filmčki. V zadnjem, pa čeprav tu ni nobenega jadralnega letala, je vse: zgodba, ki je navadno letalsko-jadralni filmčki nimajo, kamero je postavil tja, kamor drugim ustvarjalcem ne pade na pamet, celo na eliso, s katero pometa po zraku. Rok nam v filmu ponuja to, česar se jadralci ne moremo nagledati, nizkih obzorij obsijanih s soncem in dobrimi mislimi med reševalno akcijo. Naj bo dovolj besed. Pa ne zato, ker bi jih bilo preveč, pač pa zato, ker je naš spoštovani jadralski prijatelj na novoletni zabavi odkritosrčno priznal: »Več kot tri stavke na Opensoaringu nikoli ne preberem.« Ja, treba je misliti tudi na takšne prijatelje, saj odkritosrčnosti ni nikoli preveč. Rok, hvala za lepo darilo.
Na valovih na češko-poljski meji
(OPENSOARING, 21. December 2015, video Martin Haluska, foto Zbigniew Kunas, uredil Milan Korbar)
Medtem, ko v Sloveniji še nismo našli pravega izhodišča za valove, najbrž tudi zato, ker prehitro pospravimo pod streho jadralna letala, iz Češke že prihajajo vesti, da je sezona valovnega jadranja v polnem teku. V ospredju je aeroklub Jesenik, kjer fantje tudi pridno snemajo video filme. Na eni od fotografij, ki je bila posneta 5. decembra, je v ospredju vrste čakajočih na vzlet tudi nekdanji celjski nimbus z oznako CC. Sicer pa si oglejte doživljajski video jadranja na valovih, ki je nastal lani.
Reševanje Lidie
(OPENSOARING, 1. julija 2015, besedilo Milan Korbar, video Don Wray)
»Kdo je Lidia, ki ji Opensoaring namenja pozornost?« ste se morda vprašali ob naslovu. Odgovor je preprost. Letalo DC-3, ki letos praznuje 80 let prvega leta. Lidia je bila v Oshkoshu pri podjetju Ken Borek Basler obnovljena in predelana v model BT-67, katerega značilnost so novi, turbopropelerski motorji in sodobna oprema.
Letalo z registracijo C-GEAI, ljubkovalno imenovano po lastnikovi hčeri Lidii, je opravljalo prevoze za različne odprave na Antarktiko, med vrhom Holtanna (Holtanna Peak) in rusko raziskovalno postajo Novolazarevskaja in je 20. decembra 2012, pri vzletu po nepripravljenem ledu, zadelo nanos snega. Padlo je na zasneženo ledeno površino in pri tem staknilo poškodbe trupa, polomljeno podvozje in poškodbe na obeh motorjih. Dva od petnajstih potnikov sta bila lažje poškodovana. Potnike je naslednji dan pobralo drugo letalo DC-3 (Basler BT-67). Kasneje so organizirali reševalno akcijo, ki jo prikazuje kratki film Dona Wraya.
Muca letalka ali odstrani muco pred letom
(OPENSOARING, 22. junija 2015, video Romain Jantot, priredba Milan Korbar)
Pravijo, da se živemu človeku zgodi vse mogoče. Jaz dodajam, mladi mački pa še kaj za povrh. Včeraj se je na YouTube pojavil video posnetek, ki je že svetovna uspešnica s trenutno preko 1.752.000 ogledi. In kaj je tako očarljivega v celi zgodbi?
Romain Jantot, ki je avtor posnetka pravi takole: »Povsem običajen let dokler … Še vedno mi ni jasno ali je bil med pregledom pred letom v krilu ali pa sem ga spregledal. Muca se je dobro držala in je še vedno klubska maskota.
Peter Boneto
(OPENSOARING, 10. junija 2015, video in besedilo Peter Karner)
Moj letalski prijatelj Peter je svojo letalsko pot začel leta 1953 v Aeroklubu Celje. Ko sem bil še upravnik se je vsako leto oglasil, mi pa smo mu omogočili, da si je izpolnil kakšno letalsko željo. Ne more pozabiti, da sem mu to omogočil v obdobju propadle države. Z mojo upokojitvijo so njegovi obiski na letališču postajali bolj redki. Letos si je zaželel, da bi po 62 letih ponovno na celjskem letališču z blanikom opravil samostojni let. Člani kluba so mu to omogočili in Peter se je po uspešno opravljenem letu vsem iskreno zahvalil.
Brez znanja tujega jezika se je Peter podal v tujino. Pot ga je vodilo do Würzburga, kjer je začel znova. Začel je trgovati in z delovno vnemo si je ustvaril tako materialno blagostanje, da si je omogočil možnosti za letenje. Je zaljubljenec v letenje. Vsak pogovor se začne in konča z letenjem. Vsak hrup motornega letala ga zmoti, mora pogledati v zrak in se prepričati ali je po zvoku motorja ugotovil pravo letalo. Bil je jadralni in motorni učitelj in imel je dovoljenje za instrumentalno letenje. Z leti je začel opuščati svojo letalsko dejavnost, tako da je obdržal le evropsko jadralno dovoljenje. V vsej letalski karieri je imel v lasti štiri motorna letala. Tekmoval ni nikoli. Bil je pa z vsem srcem predan poučevanju novih jadralnih in motornih pilotov. V zakonu sta se mu rodila sin in hči. Sin je šel po očetovih stopinjah in deluje v letalski šoli, medtem ko je hči nekaj časa delala v Lufthansi kot stevardesa. Sedaj vodi družinsko trgovino s konfekcijo.
V nekaj besed ne morem v celoti predstaviti človeka, ki se je pred več kot šestimi desetletji leti zapisal letenju. Ponosen sem, da sva prijatelja in da sva vsak na svojem koncu uživala v letenju in da sedaj lahko skupaj obujava spomine na skupne prijatelje in letalske znance. Obema pa je bil in ostal veliki vzornik Maks Arbeiter.
Kadri jutranjih priprav jadralnih letal za letenje so nastali, ko je celjsko letališče gostilo leške jadralne pilote. Za to je bilo dogajanja še veliko več kot sicer. Večina posnetega gradiva je že uporabljenega, delčki, ki sem jih povezal, pa še niso bili objavljeni. Ko sem jih našel ob arhiviranju, sem se odločil, da jih objavim. Pravzaprav zmeraj znova ugotavljam, da je lahko posneto gradivo, ki se mi je nekoč zdelo nepomembno, zaživi na novo. Tudi navadno pleskanje hrbtne strani hangarja vzbudi pozornost, pa ne samo zato, ker je posredno povezano z letalstvom in AK Celje, ampak zato, ker je živahen likovni uvod zanimiva povezava v nadaljnjo video pripoved.
Nova filma – Petra in Balleke
(OPENSOARING, 3. maja 2015, Milan Korbar)
Tokratni prazniki in z njimi sivo, mokro vreme so nam prinesli dva nova kratka filma. V prvem Peter Karner prikazuje prvi let modela znanega letala cessna l 19 Bird Dog, katerega realni prednik je vsem znana cessna 170, prva cessna v ALC Lesce.
V drugem pa je preprosto poslastica za vse jadralne pilote. Zabava ob hribih s primerno glasbo in to je bistveno. Film je nastal med jadranjem v Lleweni Parcu in prikazuje let do Snowdona … Za tiste, ki morda niste opazili, tudi Balleka uporablja Oudie.
Romana, pilotka v Slovenski vojski
(OPENSOARING, 25. marca 2015, besedilo Milan Korbar, foto Bruno Toič, video SIERRA5.NET)
Romano Begović
Borut Podgoršek je 24. marca 2015 na svojem spletišču SIERRA5.NET objavil članek z naslovom »Ne bom zobozdravnica, temveč pilotka«. Gre za pogovor z mlado poročnico Slovenske vojske, Romano Begović, ki že uspešno leti na helikopterju Bell-206. S člankom je povezan tudi kratek film, ki ga lahko pogledate tukaj
Andi za – »množicanje«
(OPENSOARING, 24. marca 2015, besedilo Milan Korbar, video Sailplane Grand Prix na YouTube)
Skupina letalskih navdušencev, zbrana pod imenom Wings Over Sweden se je februarja 2013 odločila, da bo ob pomoči kratkega filma z naslovom »Beauty shots from the Andes« na spletišču za »množicanje« (kickstarter) preverila pripravljenost množic za financiranje še več podobnih izdelkov. Zadani cilj, 34.000,00 angleških funtov, so v dovoljenem času presegli, tukaj pa so na ogled posnetki z letenja v Andih.
Jadralno letenje v italijanski vojski
(OPENSOARING, 19. marca 2015, besedilo Milan Korbar)
Preden se je Niko z Boštjanom odpravil na pot po EB28 Edition, mi je zjutraj navrgel namig, naj na Fejst bukovih straneh poiščem in objavim video o jadranju v italijanski vojski. Ker je bil namig zelo splošen, nisem vedel kje začeti, vendar se to bralstva ne tiče. Važen je rezultat, kar sem iskal, sem našel. Do objave je bil le še majhen tehnični korak, ki vam zdaj prinaša omenjeno vsebino. Kot se za Italijane spodobi je veliko govorjenja, seveda v Italijanščini, ki pa mi je žal precej tuja, tako se moramo vsi skupaj zadovoljiti s filmsko predstavo.
Med brskanjem po spletnih brezpotjih pa se mi je sinoči v zanko ujel kratek video našega starega znanca Sebastiana Kawe, ki pa ga tudi ne bo težko razumeti.
WattsUp - Pipistrelov koncept
(OPENSOARING, 3. februarja 2015, besedilo Tine Tomažič)
Tine Tomažič razlaga izdelavo kalupa za panthero
WattsUp je Pipistrelov koncept šolskega dvosedežnega letala, ki bo letos (2015) prešel v serijsko proizvodnjo. Večina sestavnih delov letala prihaja od modela Alpha Trainer, ki ga za svoje delo uporablja več deset letalskih šol po svetu, posebnost pa je popolnoma električni pogon, ki izdatno poceni stroške letenja. Letalo je bilo razvito lani (2014), elektromotor in pripadajoči močnostni kontrolnik pa je delo nemškega Siemensa. WATTsUP, the new 2-seat electric trainer
Prva javna predstavitev letala je potekala na francoski prireditvi Salon-de-Blois, zadnje dni avgusta 2014. Na prireditvi je Pipistrel prikazal delovanje sistemov letala in tudi letalo v zraku.
Posebnost letala je baterijski sistem, ki omogoča hitro izmenljivost (2 min) ali hitro polnjenje (45-60 min). Tako je odpravljena pomanjkljivost letenja s pomočjo baterij, to so daljši polnilni časi. Baterijskih paketov za polnjenje ni potrebno vzeti iz letala. Svetovna novost je tudi oblika propelerja, ki jo je razvil prof.dr. Gregor Veble, Pipistrelov vodja raziskav in glavni aerodinamik. Med spuščanjem letala omogoča učinkovito polnjenje baterij, ob enem pa je učinkovit tudi v zagotavljanju potiska za letenje.
Ob priliki pisanja članka za novembrsko izdajo revije Info-pilote je novinar Jean Marie Urlacher s Tinetom Tomažičem opravil nekaj letov z električnim WattsUp-om v Ajdovščini, nastal je tudi video. Četudi je opaziti hrup propelerja je letalo v kabini zelo tiho, pilota komunicirata normalno in brez slušalk. WattsUp je po zmogljivostih popolnoma primerljiv in v določenih primerih presega zmogljivosti "bratskega" Alpha Trainer-ja.
Žiga Pižorn (AK Celje) v Alpah
(OPENSOARING, 24. januarja 2015, avtor: Peter Karner, posneto 5. junija 2010)
Z Žigo Pižornom sva bila dogovorjena, da mu ob priliki, ko bo jadral nad Alpami, v jadralno letalo pritrdim kamero. Dogovarjal sem se tudi z drugimi celjskimi piloti, pa so v naglici, ko so pripravljali letala, pozabili na obljubo. Žiga, ki je bil moj učenec, je držal besedo. Predvidevala sva, da bo južna vremenska situacija, ki pa se je na višini spremenila v severno, in je nekoliko spremenila načrt leta. Posnel je za dobro uro letenja. Zakaj sem posnetke sestavil dobra štiri leta kasneje. Še sam ne vem zakaj! Zgleda, da sem posnetek založil, našel pa sem ga nedavno, ko sem brskal po arhivu. Ker preizkušam nov program za montažo, mi je posnetek prišel prav. Erazem mi je, ko mi je povedal, da so kupili arcusa, dejal: »Letos boš pa letel z menoj.«
Kdo je Slavko Veselič?
(OPENSOARING, 1. januarja 2015, besedilo in video Slavko Veselič, AK Ptuj)
Slavko Veselič
Zanimivo vprašanje – Kdo sem, Slavko Veselič? Priznati moram, da me je zelo presenetil članek na jadralski spletni strani OpenSoaring, ki govori o moji video reportaži o jadranju na valovih, saj nisem pričakoval take medijske pozornosti. Jadranje na valovih sem namreč posnel le za sebe in prijatelje ali, kot bi se izrazili poeti, za dušo in srce.
V nadaljevanju še na kratko nekaj osebi in o podvigu, ki si ga želi skoraj vsak jadralni pilot, še posebno, ker nekateri jadralci pri nas na to čakajo skoraj vse življenje. Izhajam iz davne »letalske« generacije letnika 1987, ko se nas je v AK Ptuj šolalo trinajst jadralnih pilotov. Med jadralci sem bolj neznanka, saj sem imel letalski premor kar šestnajst let in v teh letih, tega se zavedam, marsikaj zamudil.
Jadranje na valovih, ki sicer ni nekaj nemogočega, ni vsakdanji pojav za naše področje, kar poznavalci dobro veste. Tako je bilo tudi v mojem primeru, ko je nastala omenjena video reportaža. V našem klubu imamo nekaj sposobnih jadralnih pilotov, ki imajo skoraj »v nulo« naštudirano tehniko, vreme in vse, kar spada v domeno najboljših pilotov. Sam se prištevam k tako imenovanim »vikend pilotom«, ki letimo, ko nam dopušča čas, bolj za dušo in srce, kot sem že omenil.
Če se vrnem k našemu podvigu: bilo je na aprilsko soboto in že na prvi pogled je to bil navaden jadralni dan z napovedjo, da bo pihal močnejši severni veter. Kot vsako jutro smo se zbrali in opravili »brifing«, pomenili smo se kaj, kje in kako bomo leteli in kaj lahko pričakujemo od vremena za uspešen povratek. Tako je padla odločitev, da gremo na Pohorje in poskusimo z valovi, saj naj bi bile zanje, po mnenju naših najbolj izkušenih jadralnih pilotov, idealne razmere. Tako sva se z Grego Urbančičem odpravila na Pohorje z dvosedom DG-505, v spremstvu pa sta bila Roman Meško z enosedežnim LS-om in Grega Petrovič z DG-100. Ker v teh kriznih časih vsi pazimo na izdatke, smo se odločili, da na Pohorje kar odjadramo. V začetku je bila to povsem zgrešena odločitev, saj je severni veter spremenil smer in začel je pihati močan severozahodnik, ki nam je prekrižal račune. Odločili smo se za novo pot in sicer severno, po Pesniški dolini proti zahodu, v smeri Avstrije. Ko smo se »priplazili« dovolj severozahodno od Maribora, smo zaprosili kontrolo letenja za preskok prek kontroliranega zračnega prostora, kar so nam tudi odobrili. In Pohorje je bilo naše. Tam je bilo že več jadralnih letal iz različnih klubov, vendar večini, žal, ni uspelo prileteti na val. Nam se je obrestovalo letenje v formaciji, ki se uporablja na tekmovanjih, saj smo dosegli zastavljen cilj in nadvse uživali v novi izkušnji.
Vesel sem, da lahko svojo pozitivno izkušnjo delim z jadralnimi navdušenci in upam, da mi bo uspelo še kdaj ponoviti tak podvig. Kratek posnetek našega jadranja na valovih si lahko ogledate iz nove kratke reportaže, ki jo prilagam.
