|
Svetovno prvenstvo v jadralnem letenju za tri razrede v katerih je dovoljena uporaba zakrilc, to so takoimenovani 15- in 18-metrski razred ter odprti razred letal, je letos potekalo v Szegedu na Madžarskem. Seveda mesta slovenskim jadralnim letalcem ni potrebno podrobneje predstavljat, pa tudi polj in travnikov v okolici ne, saj so le-ta v zadnjem desetletju dodobra spoznali. Slovenska državna prvenstva organizirana v Szegedu, Bekescsabi in Matkopuszti ter udeležba na mnogih tekmovanjih v Szegedu je pripomogla k izkušnjam in poznavanje terena, na katerem se je odvijalo prvenstvo. Vendar je vreme z rekordnimi padavinami poskrbelo za povsem novo podobo. »Na vse je treba pozabit. Vreme je popolnoma drugačno, kot smo navajeni,« je bila ena izmed prvih ugotovitev Boštjana Pristavca, ki se je udeležil tudi pokala Flatland 2010, tekmovanja, ki je potekalo tri tedne pred svetovnim prvenstvom. Boštjanu, ki je tekmoval z EB 28 edition, je družbo v odprtem razredu delal Aleš Maraž z nimbusom 3T, medtem ko sta v 18-metrskem razredu tekmovala Aleš Krusič z ventusom 2c in Luka Žnidaršič z lakom 17a-FES.
Na letališče v Szeged smo prispeli v dneh pred pričetkom uradnega treninga, najbolj je pohitel Aleš Krusič z družino, saj je hotel preizkusiti nepremočljivost šotora tudi v kotanjah letališkega kampa. Sladila sva avtor prispevka in Aleš Maraž, dva dni kasneje pa je prišla še širša gorenjska zasedba z Boštjanovim kolegom Klausom ter Luka Žnidaršič s pomočnikoma Matjažem in Matevžem, ki pa nas je čez nekaj dni zapustil. Dnevi namenjeni treningu so minili v izjemni vročini, zadnjimi popravki na letalih, tehtanju le-teh, neskončnemu ukvarjanju z zračnim prostorom in obratnimi točkami v zapisovalnikih leta ter kritiko na račun organizatorja. Tako glede organizacije svetovnega prvenstva kot nastanitvijo v letališkem kampu. Slovesno odprtje SP se je razvleklo do prvih dežnih kapelj, ki so prinesle slabo vreme za prve štiri tekmovalne dni. Po treh je sicer vreme pokazalo nekaj sodelovanja, tako da so v odprtem razredu le opravili z eno tekmovalno disciplino.
Tako je bil prvi pravi tekmovalni dan šele 29. avgusta, ki se je žal končal z nesrečo avstralskega tekmovalca v 15-metrskem razredu. V finalnem doletu nad njivami, tik pred letališčem, se je umaknil povsem na zahodno stran, kjer ni bilo visoke koruze, temveč požeta pšenična njiva. V želji po prečkanju ciljne linije, ki je bila na pragu steze, je potisnil svojega ASW 27 povsem da tal, da bi nabral hitrost za preskok ograje letališča ter ceste pred njo. Žal se ni izšlo, saj je z levim krilom zadel v tovornjak, ki je prav takrat pripeljal po cesti. V spletu naključij jo je najslabše odnesel voznik tovornjaka, vendar svojci niso želeli dajati izjav o njegovem zdravstvenem stanju. Nesreča je pretresla vse tekmovalce in prisotne, tako zaradi posledic, kot nenavadnosti dogodka. Tekmovalna žirija je posledično premaknila ciljno črto kakšne 3 km od letališča. V sledečih tekmovalnih dneh je bilo vreme podpovprečno. Zgodilo se je celo, da nihče od tekmovalcev ni obletel discipline. Ta dan je precej pilotov 15-metrskega razreda pristalo v Srbiji. Zaradi težav na meji so se vračali v poznih jutranjih urah, nekateri celo naslednji dan. S takimi dogodki se je le še stopnjevalo nezadovoljstvo z meteorološko službo in tekmovalno žirijo, ki je dodeljevala naloge.
Naši tekmovalci s svojimi nastopi niso bilo povsem zadovoljni, vendar moramo izpostaviti odlični dnevni uvrstitvi in sicer 8. mesto Boštjana Pristavca tretji tekmovalni dan in 10. mesto Aleša Maraža šesti tekmovalni dan. Tudi tekmovalca v 18-metrskem razredu sta zaostala za (lastnimi) pričakovanji. In še to: tekmovalci so z lastnimi prispevki in s pomočjo celotne ekipe organizirali predstavitev Slovenije na t.i. mednarodnem večeru, kjer smo razdelili predstavitvene mapice, rezali smo pršut, ki je šel v slast ter točili vino iz Vipavske doline. Obiskal nas je tudi prihodnji prvak v odprtem razredu, ki je povedal, da je pred svetovnim prvenstvom letel le 30 ur na tekmovanju v Nemčiji. Z mnogimi tujimi piloti smo kramljali tudi o letenju v Sloveniji, reklamirali jadralne razmere v Livnu in se zanimali za jadranje v Rusiji in v Ukrajini ...
Prvenstvo se je končalo, kot se je pričelo. Z dežnimi kapljami, ki so večino slovenske ekipe pregnale domov že dan prej, kot je bilo načrtovano.
|
|
|
