Nadaljevanje
Nadaljevanje
Predlog prejemnikom tega pisanja. Predlagam, da se v zakonodaji in v javni rabi namesto izrazov plovilo, plovba, plovnost za letalne naprave uveljavi izraze letalnik, letenje, letalnost in tudi ostale, ki so napisani na zbirniku načrtovanega Letalskega leksikona.
Ta predlog dajem kot državljan RS zato, ker nisem nikjer zasledil, da so za ta primer sproženi uradni postopki po službeni dolžnosti.
Ne predvidevam, da bodo vsi prejemniki tega pisanja le – to z navdušenjem sprejeli. Če potegnem vzporednico z ustaljeno prakso medsebojnega sporazumevanja v naši družbi, potem lahko pričakujem, da bo morda kar polovica tistih, ki morajo v postopku sprememb kaj storiti, temu predlogu nasprotovala.
Začetek postopka. V izogib nasprotovanju predlogu zaradi preprostega kljubovanja – prisotno je tudi med izobraženci – naj bi se na začetku postopka kot razsodnik in organizator vključil Sektor za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo (Sektor pr MK). Delo Sektorja mi pravzaprav ni poznano, vsekakor pa ga razumem kot »jezikovna« strokovna služba v sestavi Vlade RS, torej ima ustrezne pristojnosti.
V času delovanja Delovne skupine pri SIST-u so vsekakor morali biti izpisani določeni dokumenti kot zapis sodelovanja s tehniškimi in jezikovnimi sodelavci pri sodelujočih institucijah in tudi zapisi njihovih odločitev. Pri tem je mišljen SIST, UL Fakulteta za strojništvo in Institut za slovenski jezik. Koliko jih je in kje so ti dokumenti, mi kot državljanu ni omogočeno raziskati, so pa izhodišče za naslednje ukrepe. Zato trdim, da je Sektor kot operativni in hkrati strokovni organ kot prvi pristojen za začetek postopka, uveljavitve že sprejetih strokovnih mnenj in seveda za prvi konkretni ukrep, to je vpis v SSKJ.
Nadaljevanje postopka 1. Naslednji korak za zagotovitev uradne rabe novih poimenovanj (gesel) je sprememba zakona ZLET. Zaradi tega, ker spremembe v zakonu ne posegajo v vsebino, temveč se bi spremenila le določena poimenovanja pojmov, obstaja možnost, da bo predlog v Državni zbor poslal kar Sektor, seveda v sodelovanju z MP. V nasprotnem primeru pa bo naloga vložitve predloga spremembe zakona prav MP, Direktorat za civilno letalstvo.
Posledica sprememb v ZLET bodo morda popravki imen določenih dokumentov v delovnem področju Direktorata. Upam, da ta poseg ne bo povod oz. vzrok za oklevanje pri opravilih za uveljavitev novih poimenovanj.
Nadaljevanje postopka 2. Pričakujem, da bo vložena Sprememba ZLET v Državnem zboru dobila podporo v vseh poslanskih skupinah. Brez dvoma pa bodo predlogu dali največjo podporo poslanci, ki so najbolj zaslužni za sprejem Zakona o varstvu slovenskega jezika in seveda ga.mag.Majda Potrata kot prva podpisnica pri vložitvi tega zakona.
Vzporedno dogajanje 1. Zaradi tega, ker ima največji vpliv na širjenje česarkoli, dobrega ali slabega prav tv, predlagam, da se na RTVS sprememba obstoječega izražanja v informativnih ter drugih oddajah – tudi na TTX – prične že pred vpisom sprememb v SSKJ in ZLET; lahko že takoj po prejemu tega pisanja. Pri tem ne bi bil storjen nikakršen prekršek, saj bi s takim dejanjem le v dobrem podprli tako imenovani formalni postopek spremembe in močno skrajšali zamenjavo izražanja na slovenskih tleh; določila obstoječega SSKJ-a ne bi bila prekršena.
Vzporedno dogajanje 2. Menim, da bi bila takojšnja uvedba novega besednjaka možna in tudi pomembna v šolah – UL v Ljubljani izobražuje letalsko leteče, tehniško, prometno in nadzorno osebje na dveh fakultetah, v Slovenski vojski – Letalske enote bodo še v naprej njen sestavni del, v tiskanih medijih, na slovenskih travnikih – aeroklubih, letalskih podjetjih in letališčih prometnega letalstva.
Zaključno mnenje 1. Zgodovina slovenskega letalstva je dragocen kamen temelja naše države. Od časov Rusjana, sto let bo od tega, navdušenje Slovencev nad gibanjem v prostoru, ki je bil nekdaj namenjen le pticam, ni prav nič pojenjalo. Zato ni primerno, da po jeziku letalcev neodgovorno tacamo; razvoj letalstva je bil zelo krut in zasluži primerno spoštovanje.
Zaključno mnenje 2. Inž. Spiller v svojem poročilu 16.12.03 pravi, da SIST brez pomoči gospodarstva ne bo zmogel velikih stroškov priprave ter izdaje Leksikona. Verjetno je denar res tisti krivec, zaradi čegar o Leksikonu ni novic. Kaj se bo z njim zgodilo je odgovornost tistih, ki so z dobrim namenom sprožili njegov začetek. Kot državljan lahko le rečem, da te knjige rabimo in jih bomo rabili, dokler se bomo imenovali država RS.
Zaključno sporočilo 1. To pisanje bom razposlal na toliko naslovov, kolikor snopičev kopij mi bo uspelo naročiti; moji upokojenski prihranki namreč niso namenjeni samo skrbi za ohranitev jezika.
Zaključno sporočilo 2. Z objavo tega pisanja še ni končano moje vznemirjanje okolice z mnenji o rabi slovenščine v letalskih vrstah in tudi širše. Prav v tednu, ko sem zaključeval to pisanje, me je vzemiril pogovor na tv: znani gospod je povedal, da leti z motornimi letali in z »jedrilico«. Kar takoj vsem povem, da tega zadnjega izraza SSKJ ne vsebuje, poimenovanje tiste naprave po naše, pa lahko najdete v zbirniku načrtovanega Leksikona.
Zaključno sporočilo 3. Novinarji, ki poročajo o dogodkih s slovenskih letališč prav radi nekritično prevzamejo tudi izraze z napako. Prenašanje takih napak v javnost je seveda tudi napaka. Zato ni odveč, da tudi »zvezde« kdaj počepnejo na tla in sprejmejo kak nasvet.
Zaključno sporočilo 4. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja sem bil prejemnik zlate plakete takratne Zveze Letalskih organizacij Slovenije. Priznanja prejemnike obvezujejo za dobra dejanja tudi v nadalje; torej je to doletelo tudi mene. Zanamcem moramo zapustiti tudi jezik in to ne neko z vseh vetrov znošeno brbotajočo mešanico, temveč jezik sončne strani Alp. Prav to poskušam v poznih letih početi, ko poravnavam zadnje obroke dolga, ki sem ga s plaketo pred več kot dvajsetimi leti prevzel.
Zaključno sporočilo 5. Dogodke, ki bodo sledili po objavi tega pisanja, bom budno spremljal, seveda natančneje tiste, ki bodo povezani s potekom predlaganih sprememb.
PAVEL MAGISTER