aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

17. IMGC - Zaključek
(OPENSOARING, 2. avgusta 2015, besedilo Damijan Korpič, fotografije Matjaž Jakša, Slovenska vojska)

V petek 31.7.2015 se je z uradno slovesnostjo zaključilo 17. mednarodno vojaško prvenstvo v jadralnem letenju. Na tem tradiconalnem tekmovanju v jadralnem letenju je bila letos rekordna udeležba: 77 pilotov iz 7 držav.
Dosežek Slovenskih vojaških jadralnih pilotov je soliden, vendar pod pričakovanji glede na lanski uspeh (tretje in četrto mesto) v Francoskem Romorantinu. Razlogov za slab rezultat je več, vsekakor pa nam je vsem največ preglavic delal močan zahodni veter. Slabe odločitve v doletu, proti vetru, sorazmerno kratke discipline, pa so terjale svoj davek pri končnem seštevku točk.



Z Robijem naju veseli, da se je letos ekipi pridružil Rok Einhauer in smo v Nemčiji z res vrhunskimi pomočniki delovali zelo homogeno. Razpoznavnost Slovenske vojaške ekipe na tekmovanju so posebej poudarjala zelo lično izdelana oblačila podjetja Soaring XX in instrumenti LX NAV.



Z dvema uvrstitvama na tekmovanjih v okviru CISM (International Military Sports Council), smo bližje zelo želeni športni vojaški reprezentanci SV, ki bi nam priprave in udeležbe na mednarodnih vojaških tekmovanjih zelo olajšalo. Žal so na funkcijskih konferencah za šport na nivoju Slovenske vojske, zelo negativno nastrojeni za sprejem jadralnega letalstva med ostale športe.
Ne glede na izid, reprezentanca da ali ne, se bomo Crni, Rok in Damo z Robijem, Matjažem in Bojanom drugo leto udeležili IMGC v Franciji. Takrat bo tam istočasno potekalo Francosko žensko in moško člansko državno prvenstvo v jadralnem letenju.


Skupne izide še vedno najdete tukaj (seveda v Angleščini).

na vrh strani

Damijan pred vzletom

Dan se je začel s prekrivanji, ponovno močnim zahodnikom in s prestavljanjem časa za začetek. Klubski razred je vzletal zadnji, pred vzletom je bil še sestanek in nalogo AAT so skrajšali na dve uri (prvotno je bilo tri ure). Po odprtju štarta smo leteli visoko. Do druge obratne točke smo imeli povprečno hitrost 119 km/h, tudi na kateti proti vetru. Celoten let smo odleteli taktično zelo premišljeno z eno samo napako, odločitvijo, po kateri strani naj načrtujemo dolet. Odločili se za levo stran, ki se je izkazala za napačno odločitev. To nas je pripeljalo do tega, da smo vsi trije pristali na isti njivi, približno 15 kilometrov pred letališčem. Tako je šla po zlu odlična dnevna uvrstitev in popravek skupne uvrstitve.


S5-3047 11

Robi je ves dan dobro izbiral smeri letenja, na koncu pa vztrajal, da gremo po levi, pa smo šli na svežo požeto njivo.



Jutri je zadnji tekmovalni dan in kot kaže se bo letelo.


Cobra

Lep pozdrav iz Holzdorfa








Skupni izidi v pdf

ki jih še vedno najdete tudi tukaj (seveda v Angleščini).

na vrh strani

Pred vzletom

Slovenska vojaška ekipa je četrti tekmovalni dan na 17. mednarodnem vojaškem prvenstvu kljub močnemu vetru zaključila uspešno. Na dvo in pol urnem AAT-ju so po poznem štartu dosegli dober izid. Robert Šlaus je zasedel 9., Rok Einhauer 11. in Damijan Korpič 13. mesto. Za obleteno nalogo je bila potrebna pravilna določitev časa štartanja in izbira prave poti, saj je bilo veliko prekrivanj z visoko oblačnostjo. Rekordno hitrost vetra je LX 8080 zabeležil pri 61 km/h.


M9

Jutri vremenska napoved obeta ponovno hladen in vetroven dan, kar se vidi tudi iz današnjih slik. Ekipa super sodeluje, pomočniki pa bodo lahko nadaljevali z delom v jadralni vojaški ekipi.


M9 in ER skupaj od začetka do konca naloge


Angleški kolega v doletu (leti z DG-600)


11 - končno ni potrebno zlagat letala v voz (vreme je boljše)


Pomočnik M9 je skoraj zmrznil ... težka zima se obeta

Lep pozdrav iz častniškega kluba letalske baze Holzdorf

Še vedno pa so tukaj izidi (tudi v Angleščini).

na vrh strani

Zbudili smo se v vetrovno (50 km/h) jutro. Na nebu je bilo 8/8 oblakov in ko smo od organizatorja dobili SMS, da se bo danes letelo, nam ni bilo jasno skoraj nič več. Meteorlog je obljubljal dobro vreme in res je bilo. Kljub zmernemu vetru in eni 150-km kateti v veter, smo vsi trije solidno obleteli 320 km disciplino. Spet smo dobili lekcijo domačih nemških pilotov, ki so imeli občutno večje povprečne hitrosti.



Zame je bil ta dan kljub temu uspešen, saj sem obletel nalogo in očetu prihranil največji problem v pomočniškem delu - pravilno vnesti koordinate zunajletališkega pristanka v tablični računalnik.



Zjutraj je pogovor nanesel na vprašanje ali je jadralno letenje šport ali ne, ugotovitev pa je sledeča: pri športu se je pred nastopom potrebno temeljito ogreti, da med akcijo ne pride do kakšne poškodbe in tudi pri jadralnem letenju se pred letom ogrejemo, ko sestavljamo letala in jih rinemo na štart. Pri športu je potrebno narediti strečing, da zakisane mišice malo popustijo in ostanejo prožne. Prav to dela ravno ta trenutek celotna ekipa IMGC 2015, ki razteguje telo, največ pa biseps desne roke, seveda v baru na letališču.





Lep pozdrav iz Nemčije.

Še vedno pa so tukaj izidi (v Nemščini).

na vrh strani

Dva dni dobrega vremena smo vrgli vstran. Res je, da je včeraj pihalo in so po vzletu standardnega razreda prekinili z vleko. Varnost je na prvem mestu in tega načela se držijo. So pa včeraj tisti, ki so ostali v zraku, opravili načrtovano disciplino. Baze oblakov so bile nad 2000 metrov, vrteli so dobra dviganja, na vetrni strani si lahko pred kumulusom povrtel še višje. Danes, šesti dan tekmovanja, je vreme boljše, še zmeraj pa piha približno 40 km/h, a pričakujemo, da se bo veter kasneje polegel.



Dan 5

Začetek letanja bo ob 11:15, klubski razred vzleta zadnji in zato imamo krajšo disciplino - trikotnik 320 kilometrov. Jadralci v drugih dveh razredih bodo leteli prek 400 km. Po treh dneh postopanja, nam že uživamo, ko sedemo v jadralno letalo. Za jutri in pojutrišnjem pa znova napovedujejo bolj nepredvidljivo vreme. Dnevi se hitro bližajo četrtku, zadnjemu tekmovalnemu dnevu.



Dan 4

Pa se je začelo obdobje slabega vremena. Včeraj so vzleteli jadralci v odprtem in mešanem razredu, a so po dveh urah so prekinili disciplino. Prepričan sem, da bi četrtina tekmovalcev obletela kvalifikacijsko razdaljo 100 km. Organizatorji se očitno trudijo, da ne bi razdelili vseh krav za na rep. Izgledi za jutri so boljši.

Prosti čas uporabimo za fotografiranje ekipe, pisanje za opensoaring in strani MORS-a. Potem bomo letala naložili v vozove, ker so za ponoči napovedane nevihte. Popoldne si bomo ogledali muzej Luftwaffe v Gatowu pri Berlinu.



Dan 2 in 3

Včeraj, tretji tekmovalni dan, sem imel veliko sreče, da se mi je izšlo. Na repu ostaja samo ena kravica. Včeraj je bila največja težava, kako splezati na startu čim višje, pač zaradi raztrgane termike. Lahko bi štartal z višine 1400 m, pa sem želel še višje, nazadnje pa sem štartal zadnji, s slabih 1000 m višine. Do prvega cilindra sem se pod pokritim nebom vlekel nizko, po štiridesetih kilometrih pa sem le uspel splezati višje in ujel dve skupini. Na poti domov sem se kar dvakrat pobral, prvič nad letališčem Bronkow na 200-metrih in je držalo z močjo 3,5 m/s do višine 1400 metrov, in še drugič, samo 24 kilometrov od doma, ko sem se rešil z višine 300 m. Šolsko izpeljano pobiranje, vasi na ravnini, velika polja, okrog smrekov gozd. V sredini velike njive so štirje kombajni želi njivo. Dviganje se je odlepilo na pravem mestu in je vleklo do varnega doleta. LX 8080 me vsak dan bolj pozitivno preseneča, doslej nisem imel še nobenih težav.

Danes bo klasika, dolga 235 kilometrov, čez noč nas je prešla hladna fronta, vzletanje pa bo ob 12. uri. Obeti za vreme v prihodnje so dobri. Klubski razred vzleta zadnji. Danes verjamem, da bo hitrost nekoliko večja, zagotovo pa ne bo nadzvočna.





Težavnost letošnjega tekmovanja ni primerljiva z lanskoletno v Franciji. Tu imam občutek, da nemški jadralci, ki so v večini, letijo zelo dobro. Razdeljeni po ekipah, med seboj si pomagajo (pošiljanje KOD, to imamo sedaj tudi mi) in letijo hitro, pa čeprav samo do njive. Zanje, ki so poklicni vojaki, je velika čast, če so na tem tekmovanju uspešni. Nemška vojska daje vsako leto večji poudarek jadralnemu letenju, kupujejo zmeraj nova letala, letijo načrtno in gojijo kakovost. Skratka, z jadralnim letenjem v resnici varčujejo, ob tem pa se zavedajo, da bodo tako o vsakem pilotu zvedeli več, kot po dolgotrajnem učenju z motornimi letali. Spomnimo se samo, da je Luftwaffe v II. svetovni vojni zrasla na jadralnih pilotih in verjamem, da se tega tudi zavedajo.

Izidi (v Nemščini).

na vrh strani

Kot že veste, je prvi tekmovalni dan pihal močan zahodni veter ( 50 km/h) in več, tako, da me je odneslo preveč z vetrom in nikakor nisem prišel do prvega sektorja. Kljub več poskusom sem nazadnje pristal na travnatem letališču Finsterwalde. Letališče ima status muzeja in je vse lepo urejeno. Upravnik je meni in očetu razkazal hangar in delavnico, kjer obnavljajo stara, večinoma vzhodnonemška letala. Jadralno letalo Favorit s fineso 34 in krili oblečenimi z aluminijem ter trupom iz fenol papirjem ... prva različica laminata. Lepo je bilo gledat fotra, kako se mu smeji, ko občuduje te starine.





Zanimivost je tudi, ko je do mene prišel gospod, ki je kupil letalo DG 101, z nekdanjo oznako D6, ki je bilo prej v lasti ALC (glej sliko) ... Letala ni mogel prehvaliti in lepo pozdravlja Matjaža Slano ...



Včeraj, drugi tekmovalni dan, je bilo ozračje pregreto in skoraj brez oblakov, v zraku pa gneča. Gneče nenadoma ni bilo več, se pravi, da sem ostal sam in čez pol ure sem že pristal na matičnem letališču. Vsaj krave nisem dobil, je pa res, da imam že dve.
Sklep: letenje v ravnini in v slabih razmerah je nekaj posebnega, občudujem jadralska kolega v 11 in M9.









Izidi (v Nemščini).

na vrh strani

Drugi dan, 22. 7. 2015

Danes sta bili dve nalogi. Prva je klasična razdalja 213 kilometrov s tremi točkami, druga pa AAT z istimi točkami in časom 2 uri 30 minut. Vzletanje je bilo predvideno ob 12.00 uri.



Za jutri je vremenska napoved boljša. Hladna fronta, ki bo danes zvečer prešla naše področje pa obeta daljše discipline v četrtek in petek. Bo pa danes to obetalo nekaj taktiziranja, ker so pred dežjem zvečer napovedi boljše.



Slike so s podelitve krav, ki jih tekmovalci dobijo, kadar nalogo namesto na cilju končajo na primerni njivi (med kravami) in jih potem nalepijo na rep. Organizatorji imajo izdelanih 160 krav za vseh 77 tekmovalcev. Pa bo to dovolj?

Lep pozdrav iz Holzdorfa, slovenska vojaška ekipa

Izidi (v Nemščini).

na vrh strani

V ponedeljek 20. julija se je z uradnim odprtjem začelo 17. mednarodno vojaško prvenstvo v jadralnem letenju. Sodeluje 77 tekmovalcev iz sedmih držav, ki tekmujejo v klubskem, mešanem in odprtem razredu. Kot se za Nemce spodobi, zadeve potekajo natančno po urniku. Rezultati pa tudi po nemško objavljeni na Strepli.



Slovensko ekipo prvič zastopajo trije pripadniki Slovenske vojske Rok Einhauer, Robert Šlaus in Damijan Korpič, pomočniki pa so Robert Prelec, Matjaž Jakša in Bojan Einhauer.
Leti se v ravninskem področju nekdanje NDR, 100 kilometrov južno od Berlina. Pokrajina je industrijsko »obdelana«, dnevni kopi so velikanski, marsikje so vetrne elektrarne in ogromne sončne elektrarne. To je prvi vtis letenja v Holzdorfu.



V nedeljo (19. 7.) je potekal trening v močnem zahodniku, Slovenci smo se ga udeležili in po uri letenja tudi končali.
Tudi v ponedeljek je bil obvezen trening za vse tekmovalce, ki ga je slovenska ekipa opravila dobro. Rok je po prvi obratni točki naredil napako in pristal v vasi, kjer po trditvah lokalnega prebivalca živijo samo Lužiški Srbi. Bili so zelo gostoljubni.
V torek je bil prvi tekmovalni dan, ki za slovensko ekipo ni bil najboljši. Največ težav smo imeli z močnim zahodnikom, na višini 500 metrov je pihal do 60 km/h. Vsi smo dobili kravice na rep, ki jih podeljuje organizator vsem, ki pristanejo zunaj letališča. Za zmagovalce pa so pripravili darilo.

Jutri nov dan, vremenska napoved ni slaba, pred nami pa je še devet tekmovalnih dni.
Lep pozdrav iz hladnega Holzdorfa, slovenska vojaška ekipa

Izidi (v Nemščini).

na vrh strani