Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Toni Šibanc – Flytoni (AK Celje)
(OPENSOARING, 2. decembra 2014, besedilo Mojca Zupan, foto arhiv Toni Šibanc)

Toni je inženir strojništva, zaposlen je v LX navigation. Podatek o zaposlitvi je pomemben, saj se s tem uvršča med redke slovenske »poklicne« jadralce. V Namibiji je že preletel 1250 km, med svoje pomembne dosežke pa šteje majski prelet (2014) prek 1000 km na severnem vetru. Zatrjuje, da je zanj najbolj značilno, da se pred začetkom jadralne naloge na tekmi razburja, piha, preklinja in misli na traparije. Deset minut pred vzletom si zbistri glavo, a v letalu se pogovarja sam s seboj ter glasno komentira dogajanje v zraku. Vse za boljše počutje. Po pristanku vselej analizira svoje odločitve, ugotoviti skuša, kje ga je najbolj polomil in kako bi lahko opravil bolje.

Lani si na mladinskem SP osvojil 9. mesto, letošnje uvrstitve na pokalu Pribina, LX ter DJP pa so 5., 3. in 2. mesto. So ta prvenstva med seboj primerljiva?

Če sem iskren, niso. Letenje na LX pokalu ali DJP v odprtem razredu, kjer letijo skoraj vsa letala skupaj in se dosežki ovrednotijo glede na izenačevalni faktor letal, nima nič skupnega z letenjem na resnem tekmovanju, kjer so vsa letala iz istega tekmovalnega razreda in je vse odvisno od taktike, natančnega letenja pilota ter od stanovitnosti dosežka prek celotnega tekmovanja. Vsi piloti imajo sicer enake možnosti, a z boljšim letalom si lahko privoščiš tudi kakšno napako. Če želi jadralec napredovati, mora na večja tekmovanja, pa tudi če gre po zadnje mesto.

Je bilo mladinsko svetovno prvenstvo na Poljskem Lesznu leta 2013 tvoje doslej najmočnejše? Kako sta si z Miho Bergincem razdelila zasluge za dobro uvrstitev?

Res, to je bilo zame največje in najmočnejše prvenstvo iz več razlogov: veliko sodelujočih (48), leteli so samo mladi piloti, kar pomeni, da je bilo v zraku veliko agresivnosti, norosti in seveda huda konkurenca. Z Mihom sva se uvrstila na 9. in 10. mesto, imela sva kar 97 odstotkov točk zmagovalca. Nekateri so imeli pri 23-ih letih že 1400 jadralnih ur, jaz samo 500 in Miha nekaj čez 600 ur. Ekipe so bile dobro organizirane, npr. imele so svojega meteorologa, trenerja, vodjo ekipe in celo dvosedežna letala za trening. Z Mihom sva si plačala vse sama, vstopnino 700 evrov, vsak vlek po 45 ter vse druge stroške. Takšno tekmovanje stane približno 2500 evrov, seveda, če ni potrebno najeti še letala. V Aeroklubu Celje imamo srečo, da jih dobimo brezplačno. Mihov pomočnik je bil oče Tomaž Berginc, z menoj pa je bil Nik Šalej. Tekmoval sem z DG 101G LX, ki je najbrž najboljši DG 101 na svetu, z več kot 6000 preletenimi urami. Na prvenstvo sva se dobro pripravila – s tem mislim na taktiko preleta in letenje v paru, na kroženje in izbiro sledi, vedela sva, da se bova kdajpakdaj v zraku tudi ločila ipd. Prav bi bilo, da bi LZS finančno podprla tudi mladince. Čeprav bom mladinec le še nekaj mesecev, pa si želim, da bi jadralna komisija bolj upoštevala in podprla tudi kakovostne nastope mladincev.

Kakšno delo opravljaš v LX navigation?

V LX navigation delam že drugo leto. Za to se moram zahvaliti Tediju Mirniku, ki me je priporočil Črtu Rojniku. V svojem delu uživam. Skrbim za podporo našim kupcem, delam v marketingu in skrbim za celostno promocijo firme. Skratka povezujem zastopnike po svetu, preizkušam instrumente in predstavljam podjetje na letalskih sejmih in tekmovanjih. Všeč mi je, ker veliko potujem ter letim, tako sem združil svoj konjiček s službo. Črt nas pri jadralnem letenju podpira in spodbuja. Iz njegovih ust še nikoli ni bilo izrečeno: «Danes pa ne moreš leteti.« Pogosto vpraša, če bi šel letet in naslednji trenutek sem že na letališču in v zraku. Podpira nas z letali in tudi finančno.

Majice in oblačila z napisom SoaringXX so tvoja?

Da. Ukvarjam se z izdelavo oblačil za jadralne pilote. Idejo sem dobil že leta 2007, ko sem bil na jadralnem tekmovanju v Franciji videl domače jadralce, kako elegantno in udobno so oblečeni. Bil sem zagrizen osemnajstletnik, ki je želel nekaj takega kupiti, pa ni bilo mogoče. Januarja bom s svojim programom zaplul v bolj resne vode (www.soaringxx.com), čeprav je to bolj kot konjiček in žepnina. Letos (2014) sem naredil jadralni kombinezon iz čistega bombaža, ki je narejen po meri in z veliko žepov, s sistemom za »lulanje«, dvojna zadrga je podaljšana …

Sedaj letiš v 18-metrskem razredu. Kakšna je tvoja taktika, glede na to, da si povsem v vrhu v svojem klubu.

Do letos sem letel samo v klubskem razredu z DG101G, predvsem zato, ker sem se zaljubil v našega LX-a. Z zaposlitvijo v LX navigation pa sem dobil možnost za letenje z LAK 17 in 19. Letenje v 18-metrskem razredu je užitek, letenje v klubskem pa garanje.

Na DP 2014 je bil hitrejši samo Ramšak?

Še zmeraj sem »mladič« in bom moral še veliko delati, da bi lahko razmišljal o njegovem letenju. Seba je zagotovo v višjem kakovostnem razredu. V klubu je še veliko boljših pilotov od mene, ki pa niso imeli časa za udeležbo na DJP 2014.

Si tudi učitelj letenja. Lahko med svojimi učenci koga izpostaviš?

Po študiju na fakulteti sem leta 2012 postal učitelj letenja. Izšolal sem en rod jadralcev, od skupine šestih kar štiri. Od teh so zelo dejavni Nik Šalej, brata Luka in Nikola Randjeloviæ, vsi že z več kot 150 urami in jadranji prek 300 km. Nik Šalej je letos na DJP dosegel tudi dnevno zmago. Za podmladek sem v Szatymazu tudi organiziral en teden letenja, kjer so fantje kar petkrat obleteli 300-kilometrski trikotnik FAI z letali DG100, DG300 ter z dou discusom. Sicer pa so si to nagrado zaslužili, saj so sodelovali pri izpeljavi državnega prvenstva. V Sloveniji se z mladimi dela premalo, Celjani smo letos z jadralnim taborom pokazali, kako bi bilo treba spodbujati mlade za prelete in jadranje nasploh.

Kaj pa prihodnja sezona?

V načrtu imam DP, LX pokal, že četrtič bom šel v Nitro in pa v Litvo, na prvo svetovno prvenstvo v 13,5 m razredu z letalom albastar FES. Verjetno bom že na DP letel s tem letalom v klubskem razredu, da se pripravim na svetovno prvenstvo. In še vroča tema – Afrika?Že lani sem bil s Črtom v Namibiji, letos pa greva z Nikom v Gariep Dam in sicer od 4. do 24. decembra. Letela bova z letali DG 505 in ventus CM. Testirala bova naš nov instrument LX EOS, novo programsko različico za LX ZEUS ter nabirala kilometre.

Pravijo, da večkrat letiš brezkompromisno. Ali s tveganjem ugotavljaš, kje so meje?

Kadar letim iz Celja, zmeraj letim z veliko zavoro, saj menim, da se ni vredno spuščati v nevarnost, zato načeloma nisem hiter in ne spadam med pilote z dolgimi leti. Zunaj tekmovanj letim z užitkom, rad fotografiram in opazujem naravo ter, če je le možno, letim v dvosedu s katerim izmed začetnikov. Vselej skušam biti v doletu na naslednje letališče. Na tekmi pa letim na polno, kar pomeni, da sem celoten let z mislimi usmerjen na taktiko ter na samokritično popravljanje napak. Stremim k popolnosti. Na tekmi se ne ukvarjam s tereni za zunajletališki pristanek. Šele pod 250 m začnem opazovati možnosti za pristanek. Velikokrat se dobi dviganje tudi na višini od 100 do 150 m. Na tekmi, če je njiva široka, vrtim tudi na višini 100 m. Ne, nikoli ne tvegam. S tveganjem 99-krat uspeš, stotič pa se ubiješ. Dosežek ima samo trenutni pomen, čez eno leto se nihče več ne spomni, kdo je bil 2., 3. ,4. …

Pogovori 2017

Pogovori 2016

Pogovori 2015

Denis Tomasini Kirbiš (LC Maribor)

Toni Šibanc – Flytoni (AK Celje)

Janez Podpadec (DLC Novo mesto)

Postojna blues

Boris Žorž – prvak 2014 v klubskem razredu

Boštjan Rudolf: Medalja z DP - praznik za postojnski klub

Pogovori 2009