website statistics
Opensoaring.com



aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave



24. avgust 2008

Valovi nad Koroško
(OPENSOARING, 10.  septembra, Aleš Fink)

Podatki o letu, ki se je dogajal  24. avgusta 2004 nad slovenjgraškim letališčem: vzlet: 12.27 UTC, pristanek: 17.37 UTC, trajanje: 5 ur, največja dosežena višina: 4100 m QNH, pridobljena višina od najnižje točke po odpenjanju do najvišje točke: 3600 m, jadralno letalo: DG -100,  S5- 3026,  E1.

Za let sem se odločil po napovedi močnega jugozahodnega vetra v popoldanskih urah. Vesel sem bil napovedi, da se bo veter krepil z višino. To mi je vlilo optimizem in spodbudilo željo, da dosežem diamantno višino. S seboj sem vzel tudi fotoaparat.

Prihod na letališče je bil zgoden. Po jutranjem šolanju začetnikov sem začel s pripravo jadralnega letala. Z velikim zanimanjem sem opazoval nebo in našo vetrno klobaso, ki pa še ni dajala pozitivnih znamenj. Nebo je bilo pokrito s cirusno oblačnostjo, a je počasi izginjala. Okoli 13. ure, ko sem že dvomil o koristnosti čakanja, je bilo na letališču še zmeraj mirno in brez vetra. Ko sem razočaran že razmišljal o odhodu domov, pa je klobasa, kot bi nekdo pritisnil na gumb, dobila pravo obliko in smer. Na jugozahodu so se že videli obrisi lentikularisov.

Ker je večina že zapustila letališče, sem moral po telefonu priklicati dežurnega pilota vlečnega letala ter Bogdana, ki mi je obljubil, da se bo vrnil in  spustil krilo. Tako smo bili na pragu steze 14 šele ob 14.30 po lokalnem času, veter pa je že pihal z več kot 30 km/h. Po kratkem posvetu tik pred vzletom je sledila zelo razburkana vleka proti Pohorju. Odpel  sem 500 metrov nad letališčem. Turbulentno vzpenjanje po pobočju Pohorja me je sililo k čimprejšnjem dviganju nad vrhom grebena in iskanju že znanih priključkov na val nad Mislinjsko dolino.

Priključek sem presenetljivo ujel v prvem poizkusu, na višini 1650 m QFE. Vzpostavil sem komunikacijo z Ljubljana INFO in pridobil dovoljenje za dvig do višine 3500 m QNH, do katere sem napredoval brez težav, nato pa sem izgubil dviganje in začel z iskanjem novega priključka.  Dobil  sem ga 750 m nižje nad dolino. Dviganje je bilo obetavno, prav tako  lentikularis nad glavo. Ljubljana INFO mi je dovolila dvig na 4500 m QNH z opozorilom, da  pričakujejo promet čez 20 minut in  da bom moral takrat  zapustiti to višino ... To mi je seveda pokvarilo načrt, da bi ostal čim višje in ujel priključek na val, ki bi me ponesel do  diamantne višine. Izkušnje kažejo, da je potrebno višino pridobivati v vsaj dveh  delih. Prvi val se je ponavadi končal nekje med 3500 m in 4000 m, potem smo nad letališčem v smeri proti jugozahodu (glede na trenutni položaj lentikularisov) iskali priključek v »zgornje nadstropje«. 

Počasi sem se uspel dvigniti na 4100 m QNH in iskal želeni priključek tako dolgo, dokler mi kolegi na LJ INFO niso sporočili, da se moram spustiti na 3500 QNH in kasneje še nižje, na 2000 m QNH.  Tako sem bil spet na začetku, od  diamantne višine pa sem se poslovil.

V tem času se je cirusna oblačnost umaknila in dolino je obsijalo sonce. Nad  Slovenj Gradcem sta začela vidno nastajati lentikularisa v »obeh nadstropjih«. Takoj sem obrnil tja in fotografiral, kolikor je bilo mogoče. Stik sem zadel takoj in na veliko veselje sem pridobival višino. Od LJ INFO sem dobil dovoljenje za dvig do 3500 m  QNH in kasneje do 4000 QNH.  Fotografiral sem kot po tekočem traku. Kmalu sem se zbal,  da bom prehitro izpraznil baterijo na fotoaparatu. Moral sem izbirati posnetke, čeprav je bila skušnjava res velika. Na največji dovoljeni višini sem se zadržal toliko časa, da sem lahko v miru opazoval igro svetlobe med oblaki, lomljenje žarkov ter  spuščanje sonca proti horizontu. Barve so me začarale, nekako sem izgubil občutek za čas in prostor. Ob pogledu navzdol je bilo jasno, da sonca v dolini ni več in da je čas za spust. Izvlekel sem zavore. Spuščanje je trajalo 20 minut, pristal pa sem 10 minut pred sončnim zahodom, še vedno v močnem jugozahodnem vetru.  Pristanek v tem vetru je zaradi posebnosti okolja letališča Slovenj Gradec svojevrsten izziv.

Čeprav cilja nisem dosegel, sem bil zadovoljen. Baterija v fotoaparatu je prenehala delovati šele tik pred pristankom in tako sem lahko vseskozi slikal svoje vtise. Čez nekaj dni, ko smo s kolegi v aeroklubu gledali posnetke, je Avgust Mithans – Gustl, ki valove nad Koroško izkorišča že več kot deset let, najbolje opisal  v povedih: »To je bila klasična situacija nad Slovenj Gradcem v jugozahodnem vetru, ki pa je bila sedaj prvič dokumentirana v zraku. Tudi to je korak naprej!«

 

Foto predstavitev z glasbo je na naslovu:
www.kas-aeroklub.si/movies/Jadranje_na_valovih.zip

 

na vrh strani


Doživetja 2015

Doživetja 2014

Doživetja 2013

Doživetja 2012

Doživetja 2011

Doživetja 2010

Fotolet 6: Vetrovno jutro, 13. oktobra 2009

Starodobniki na 15. Hahnweide 2009

Fotolet 5: Jutranja avantura

Sunseeker – sledi soncu

Gregor Kavčič
Srečanje starodobnikov

Pogled na trikotnik 750 km

Ob prijetnem še razmislek - o streli

Matevž Stanovnik
Ljubljanski phoebus je dobil brata

Marko Kranjc
Moje jadralno šolanje

Fotolet 4: Valovi nad Koroško

Robert Hriberšek
Počitnice na subotiškem letališču Bikovo

Fotolet 3: 8. tekmovalni dan DP

Fotolet 2: Od plazenja po pobočjih do kraljevske višine  

Fotolet 1: Čredno - v ravnino

Leteči gverilci

O Tiger Mothu in pristanku v hrib

Ivo Kodrič in Vine Žakelj
Prijazni lekciji letenja in zgodovine

Matija Kodrič
Valovi nad Primorsko