PAVEL MAGISTER

Flandrova 21

1117 LJUBLJANA

                SLOVENSKI JAVNOSTI

                          PREDLOG ZA SPREMEMBO

                          SSKJ

                          ZAKONA O LETALSTVU

                         LJUBLJANA, DECEMBER 2007

Uvodno razmišljanje. V skoraj enakih časovnih presledkih se z različnimi naslovi, toda z isto tematiko v tiskanih medijih pojavijo prispevki večinoma neznanih piscev. Največje število njih je v pismih bralcev, se pa oglasi tudi kak pristojnejši pisec, vendar se le-ti raje slikajo na televiziji, čeprav se jim tam taka priložnost redkeje ponudi. Namen njihovega pisanja naj bi bila skrb za naš, materin, slovenski jezik, ki se največkrat izrazi v vprašanju: »je naš jezik ogrožen?« Večina teh sestavkov ali okroglih miz se konča s tolažbo, da je vsak preplah odveč, kot da bi se ti pisci bali obtožbe vseh možnih fobij in še česa hujšega. Ne zgodi se ničesar, nobene koristi ni od občasnih jadikovanj, siromašenje jezika se nadaljuje. Slovenski politični ter kulturniški manekeni se napihujejo, kako bodo izboljšali naš svet, mislim pa, da ni več daleč čas, ko bodo tudi oni veselo valjdali in vaukali kot njim ploskajoče množice.

Kako razmišljajo nekateri Slovenci bom skušal predstaviti z opisom nekega dogodka:

Bilo je v letošnjem septembru, ko smo se zbrani znanci razhajali po nekem dogodku. Bil sem v kupčku, ki je štel 4-5 ljudi. Gospod, ki je v svoji poklicni karieri priplezal razmeroma visoko, je uperil pogled proti hribom in ugotovil, da se padine dobro vidijo. Moj žulj je bil pohojen in brž sem ga vprašal kaj je to; tam so slovenski hribi in ta beseda ne pomeni nič slovenskega. Po nekaj stavkih prerekanja je resno in užaljeno zaključil: »Važno je, da vem kako se temu reče po angleško.«

Hudo je, ker to ni edini primer take vrste, ki sem ga v letalskih krogih doživel. Raba izrazov v vrstnem redu angleščina – jugoslovanščina – slovenščina ali jugoslovanščina – angleščina – slovenščina je šestnajst let po osamosvojitvi dovolj zgovoren znak, da je naš jezik ogrožen že dalj časa in da je stopnja ogroženosti višja, kot si upamo priznati. Ta ugotovitev velja kljub temu, da je predstavljeni primer le z nekega, morda malce posebnega področja.

Namen tega mojega uvodnega in nadaljnjega pisanja je pri vsaj enemu primeru jezikovnega neskladja sprožiti začetek ureditve le-tega. Upam, da mi bo to uspelo in v ta namen bom v nadaljevanju to neskladje opisal tako, da bo vsakemu bralcu razumljivo brez težav takoj, sploh pa strokovnjakom, ki o tem tuhtajo že najmanj desetletje in pol. Prav to slednje mi daje – tako si domišljam – pravico, da že v naprej zavrnem vse domišljave očitke, da vse to ni stvar amaterjev, temveč stroke in tudi očitke v obliki rabe (zlorabe) pesniških primerjav oz. mnenj o čevljih in kopitarju.

Verjemite mi, da sem se trudil, da bi vse napisal povsem na kratko ali vsaj s toliko besedami, kolikor jih je današnji človek na za ta primer ustreznem položaju brez negodovanja sposoben prebrati. Noben od poskusov mi ni uspel. Zato je nastalo to dolgo pisanje, saj bom le z naštetjem ter opisom vseh dejavnikov zamenjal ravnodušnost dosedanjih razmišljanj. Povem vam, da mi pri koncu branja osnutka tega zapisa ni bilo zaradi njegove dolžine ter oblike niti malo nerodno, saj sem v življenju prebral že marsikateri težji pletež; tudi tak, ki so ga spisali strokovnjaki.

Letalstvo ali mornarica. Naj mi pomorščaki ne zamerijo naslova in besedila tega odstavka; bodo že razumeli kaj hočem.

V reviji MAG, 3.10.07, smo v barvnem okencu lahko prebrali: »...je bilo v slovenskem registru zrakoplovov 363 plovil: 146 avionov, 12 helikopterjev, 117 jadralnih letal....24.sept. letos, pa je slovensko jato sestavljalo že 566 plovil....«

Sklepam, da je med bralci tega besedila tudi vrsta takih, ki jih je to poimenovanje letečih naprav malce zmedlo. Morda so ugibali, da bo minister Gregor pri manjšanju državne uprave nekoč združil oba direktorata, za letalstvo in za pomorstvo pri MP ali še kaj podobnega? Bodimo resni in zato mislim, da je poleg mene še kdo pomislil, da poleg opevane slovenske natančnosti obstaja in narašča tudi slovenska domišljavost in še druge slabosti. Omemba barvnega okenca v MAG-u je le prepis nekega dokumenta naše države in s tem je vsej javnosti sporočeno, da v šestnajstih letih obstoja naše države obstaja v njenih aktih tako sporno poimenovanje. Nikjer nisem zasledil, da se sedaj, v letu 07, že pripravlja kaka sprememba in zato to ocenjujem kot nemarnost, v kateri je udeležena množica izobraženih ljudi.

Poskusil bom opisati, kako se je vsa zgodba začela.

Samostojna država Slovenija. Nekoč je v Beogradu obstajal urad »Savezna uprava za vazdušnu plovidbu«. Imel je upravne ter nadzorne pristojnosti na področju civilnega letalstva, pravzaprav vse kar je urejal »Zakon o vazdušni plovidbi«. Prvemu in drugemu imenu smo se na naših tleh resda malce posmehovali in to je bilo tudi vse. Vedeli smo, da na jugovzhodu govorijo in razmišljajo drugače.

Država RS je kmalu po svojem nastanku v okviru Ministrstva za promet (MP) ustanovila podoben urad. Le – ta je dobil podobno ime »Uprava RS za zračno plovbo«. Plovba je resda slovenska beseda, vendar se gibanje po vodi razlikuje od gibanja nad zemeljsko površino, zato mora to poimenovanje izražati to značilnost oz. različnost.

Koliko so vzvodi odločanja spoh razmišljali o pravilnosti poimenovanja, ne bo nikoli znano, so pa razni politiki in »strokovnjaki« s tv zaslonov veselo brbotali o nakupih plovil, seveda je šlo za helikopterje, pilatuse in ne za čolne.  Po mnenju javnosti, da je govorica na tv vse, kar je najboljšega možno, se  je »plovba letal« razširila v vse medije. Prva in najbolj primerna prilika za preimenovanje je bila tako zamujena.

Zakonodaja. Letenje – gibanje naprav nad zemeljsko površino – z ljudmi ali brez, je po svetu urejeno s strogimi pravili. Zakon, ki je veljal v SFRJ sem že omenil. Ob osamosvojitvi je bilo z Ustavnim zakonom določeno, da do sprejetja ustreznega lastnega zakona veljajo določbe zakona SFRJ, če le–te niso v nasprotju z Ustavo RS.

Državni Zbor RS je »Zakon o letalstvu (ZLET)« sprejel šele 28.2.2001, skoraj 10 let po rojstvu nove države. Mag.A.Čičerov je v 2.št. revije KRILA, leta 2001, zapisal: »...skoraj 8 let je trajala priprava zakona, štirje ministri, trije državni sekretarji in pet direktorjev Uprave za zračno plovbo in nekaj državnih podsekretarjev je obljubljalo sprejem...«!

Po branju gornjega odstavka lahko sklepamo, da je imela ta množica sestavljavcev zakona dovolj časa tudi za rešitev jezikovnih zadreg: tako besedila zakona, kot iz zakona izhajajoče vsakdanje rabe v strokovni in tudi širši javnosti. To ni bilo storjeno (pravočasno) in zato v ZLET preberemo izraze: zračna plovba, plovila, plovnost letala in še morda kaj spotikljivega.

Edini jezikovni uspeh je bilo preimenovanje Uprave RS za zračno plovbo v Uprava RS za civilno letalstvo. Po reorganizaciji v MP je ta organ dobil ime Direktorat za civilno letalstvo.

Jezikovna komisija. V reviji KRILA, št.2-2001 se omenja tudi: »... letalska jezikovna komisija, ki jo vodi dipl. Ing. Franc Spiller – Muys. Eden od ciljev te komisije je bila tudi slovenska letalska terminologija v letalskem zakonu.« Šlo je za sledeče: Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je pripravljal Slovensko – angleški letalski leksikon.

Ob 100 – letnici letalstva v svetu (Wright) je 16.12.2003 na Fakulteti za strojništvo bila predstavljena celotna zamisel tega leksikona in tudi že do takrat opravljeno delo. Kot urednik leksikona in kot vodja delovne skupine se je tam predstavil Inž.Spiller. Zapis v reviji KRILA je bil torej malce pomanjkljiv, obstajala je delovna skupina in ne komisija, delo le – te je bilo namenjeno izdaji leksikona, res pa je, da se je vse nekako prepletalo z nastajanjem ZLET. Nekateri tudi vedo, da so bili v temu času že znani izrazi, ki bi lahko zamenjali tiste, ob katere se nekateri jezikovni tečneži spotikamo.

Manjkal je pranger. Ustavni zakon je sicer vseboval časovno določilo sprejetja zakonov RS, ni pa predvidel ukrepov zoper zamudnike. Samostojna Slovenija se je vključevala tudi v mednarodna združenja letalskega področja, v skupno evropsko nebo in predstavljati se z zakonom tuje države (tokrat SFRJ) seveda ni šlo. Nastopila je časovna stiska in rečeno je bilo, da bi se zaradi jezikovnih popravkov moral predlog zakona vrniti nazaj v prvo branje. Je bilo to res ali ne, vse je bilo najbrž strah, da bi se takratnih osem let čakanja podaljšalo še za kako leto ali morda za dve. Neupoštevanje zakonov fizike ter jezikovnih pravil že niso taki grehi, da bi bilo treba o tem razmišljati, kaj šele, da bi koga kaznovali.

Zato, ker sta fizika in jezikovna pravila tu omenjena ne gre drugače, kot da obe področji opišem.

Zakoni fizike. Proti koncu osemletke se učenci že seznanijo z Arhimedovim zakonom o statičnem vzgonu. Z njim se razloži, zakaj železna ladja plava na vodi in zakaj se toplozračni ali helijev balon dvigne od tal ter lahko lebdi – plava dalj časa na neki višini. Pri pouku področja mehanike, ki razlaga gibanje teles, je potrebno že nekaj več znanja matematike. Tako naj bi dijaki drugih letnikov srednjih šol že lahko razumeli prosti pad, poševni met, aerodinamični vzgon, pojem akcija – reakcija in let kot tridimenzionalno gibanje tako v zračnem, kot v brezzračnem prostoru. Enostavno povedano, naučimo se, da letalo lahko le leti, če smo pa malce natančnejši: vzgon na krilu letala nastane zato, ker obtekajoči zrak na zgornji površini krila ustvarja podtlak, na spodnji pa tlak (nadtlak). Prvi je močnejši od drugega, zato letalo pravzaprav visi v zraku in torej ne more plavati ali celo mirovati. Pri helikopterju je drugače le na videz. V resnici pa so kraki rotorja kot vrteče se, torej gibajoče se krilo, na katerem se ustvarja vzgon. Helikopter lebdi lahko le pri vrtečem se rotorju; če se le ta ustavi, pade kot kamen navzdol.

Jezikovni zakoni. Tako lahko imenujemo Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). To je zapis našega jezika, uradnega jezika države RS. Besedo zakon sem uporabil vseeno, čeprav mi je bilo pred kratkim pripovedovano, da obstajajo različni pogledi za doslednost njegove rabe. Vsekakor SSKJ obstaja in za ugotovitev pravilnosti ali smiselnosti rabe v ZLET spornih izrazov, ga bom kajpak uporabil.

Preberimo nekaj gesel, tistih ki omenjajo plovbo in letenje.

V besedilu gesel plovnost, pluti, plutje leteče naprave katerekoli vrste niso omenjene. Pri geslu plovilo naprave za let v zračnem prostoru niso omenjene, naveden pa je primer: vesoljsko plovilo = vozilo za vesoljske polete. Menim, da je slednja razlaga še ostanek pisanja iz časov Julesa Verna in tudi v duhu tistih časov je bil 9.8.07 zapis na strani 100 teleteksta TVS: »Raketoplan je uspešno zaplul«.

Med gesli, ki opisujejo let kot gibanje, ima najdaljši, skoraj celostranski zapis geslo leteti. Tu je našteta vrsta primerov letenja: od ptičev, predmetov, listja in tudi letenja kot prispodobe hitrega gibanja; tako tu najdemo primer, ko »jadrnica leti po valovih«. Nikjer se ne omenja letečih plovil.

Očitna neustreznost izrazov. Izrazi plovilo, plovba, plovnost, uporabljeni v ZLET-u, v rabi organov države, v šolah, elektronskih ali tiskanih medijih, so v nasprotju z zakoni fizike in z nasprotji s pravili jezika države RS.

Mednarodne povezave. Znano je, da je načeloma po vsemu svetu angleščina kot uradni jezik uporabljana v letalskem prometu in tudi v dokumentih ustanov mednarodnih povezav ter raznih sporazumov. Vse to pa ne pomeni, da se morajo posamezne države odpovedati izrazom svojega domačega jezika. Trditve, da so plovba, plovnost….izrazi, ki so pomensko ustrezni v mednarodni angleški rabi in zato nujni tudi v slovenski rabi, so nesmiselne in prazen izgovor. Tista peščica ljudi, ki stalno ali občasno sodeluje v ustanovah mednarodnih povezav, naj se vsekakor lepo potrudi, da bo tam uporabljane izraze pravilno razumela v tujem in domačem prostoru. Zadnje zadrege pa naj bi odpadle takrat, ko bo (bi bil) dokončan Letalski leksikon.

Letalniki. Že nekaj poprej sem omenil, da je delovna skupina pri SIST-u delovala pri pripravi gradiva Letalskega leksikona. Celotno delo naj bi bilo zelo obsežno in na koncu predstavljeno v kar desetih knjigah. Tako je napisal Inž.Spiller v svojem poročilu, ki je bilo kot delovno gradivo razdeljeno prisotnim ob predstavitvi 3.a.dela Leksikona, 16.12.03. Na načrtu vsebine Leksikona, na zbirniku, napisanem na 13-tih straneh, smo lahko našli izraze, ki brez dvoma ustrezajo tako fizikalnim kot jezikovnim načelom.

Vsiljeno rabo izrazov plovilo plovba plovnost, so tu zamenjali preprosti izrazi: letalnik, letenje, letalo, letalnost. Zanimivo je, da beseda letalnik sploh ni kaka nova skovanka. Uporabljena je menda bila že v zapisih, ki so spremljali začetke letalstva na Slovenskem; 98 let od tega. Zapisal jo je tudi dr.Sandi Sitar leta 1985 v knjigi Letalstvo in Slovenci; in morda še kdo.

Letalnik naj bi bilo skupno ime za obe zvrsti naprav: za tiste, ki jim letenje spremljajo aerodinamični zakoni in za tiste, ki jim letenje in tudi lebdenje – plavanje v zraku spremlja dobri stari Arhimed. V prvo zvrst spadajo: motorna letala, rotoplani – helikopterji, jadralna letala, zmaji, padala. V drugi zvrsti so: baloni in zrakoplovi (cepelini). Posamezno skupino v zvrsti pa lahko razdelimo še na podskupine, n.pr. balone delimo na toplozračne balone in na balone, polnjene z vodikom ali helijem.

Številčno razmerje prvih naprav je v veliki prednosti pred napravami, lažjimi od zraka. Ko seštejemo množico letal malega letalstva, vojaških letal vseh vrst, potniških letal prometnega letalstva, manjših poslovnih letal – vsaka teh zvrsti šteje deset tisoče primerkov – in ko po svetu preštejemo nekaj tisoč balonov ter maloštevilne zrakoplove – cepeline, si lahko ustvarimo mnenje, katero poimenovanje je pravo.  Velika množica naprav leti, le manjšina lebdi – plava in ji le pogojno lahko rečemo plovilo. Letalnik in letalnost je torej v neznanski prednosti pred plovili in plovnostjo. Še dvomite tovariši strokovnjaki, katero poimenovanje je ustreznejše?

Vesoljski letalniki. Na zbirniku Leksikona ne najdemo letalnih naprav, ki se gibljejo v brezzračnem prostoru in so v SSKJ-u omenjene kot plovila – vesoljske ladje. Z besedo let, letenje poimenujemo tudi to vrsto gibanja. Zato, ker je v današnjih časih začetek tega gibanja mogoč le na en (znan) način, ga imenujemo po njegovemu izvoru, to je izstrelitev. Za povratek z bližnjih vesoljskih potovanj pa se uporabljajo ponovno uporabljive letalne naprave, ki se jih v dobesednemu prevodu imenuje vesoljski čolniček. Ta Space shuttle seveda ne more plavati, saj pri pristanku kot jadralno letalo izkorišča aerodinamični vzgon. Zaradi tega ga brez dvoma lahko in moramo uvrstiti med letalnike.

Morda obstaja tudi podaljšana izvedba zbirnika Leksikona, na kateri so vesoljske naprave tudi že navedene. Predstavljena ni bila in naš ZLET v vesolje tudi ne seže. Poimenovanje raketoplan namesto spejs šatl je seveda na mestu.

Zvezdne steze.

Kako bodo v naslednjem tisočletju poimenovali vesoljska prometna sredstva nas naj ne skrbi. To kar prepustimo daljnim zanamcem, do takrat oz. v temu času pa naj bo vse urejeno po naše.

Mnenje letalcev – prvo mnenje. Po koncu sporeda predstavitve Leksikona, 16.12.03, sva z nekom iz letalskih vrst – veteranom izmenjala nekaj besed. Bil je navdušen nad zasnovo Leksikona, vendar se ni mogel zadržati in je dodal: »Vse lepo in prav! Samo tisti letalnik mi ni všeč!« Na vprašanje zakaj: mi ni znal odgovoriti. Možak je sicer dedec in pol, vendar bi mu najraje tisto polovico kar odštel. Mislim, da mu je 50 let »plovbe«  sedlo v »dušo in telo«.

Mnenje letalcev – drugo mnenje. Še vedno leteči kapitan prometnega letalstva službuje v tujini. Leti med Indijo in Evropo. Prosti dnevi med posameznimi leti mu omogočajo, da na domačem »travniku«, Šentvid pri Stični, vodi letenje tamkajšnjih klubskih letal. Prav prijetno se počutim, ko obiščem to letališče, saj vodja letenja najde tudi čas za pogovor o rabi jezika na naših »travnikih«. Ko mu omenim »plovbo« - to namreč počnem pogosto in kjerkoli – mi vsakokrat pravi: »Kadar slišim ali berem o plovilih v zraku, imam navkljub čudovitemu vremenu tistega dne, pokvarjen dan!«

SSKJ. Na predstavitvi načrta in že opravljenega dela pri nastajanju Leksikona, 16.12.2003, je bila med razdeljenim gradivom ponujena tudi naročilnica LL03: »Naročam standard SIST 1027 – 3a: 2003…cena…popust..« Na listu, v uvodnem delu naročilnice, je bilo sporočilo, da je standard izšel v decembru; seveda razumemo, da je bilo to leto 2003. V poročilu Inž.Spillerja, na strani 3 preberemo, da je lektoriranje opravil  Inštitut za slovenski jezik pri SAZU. Standard 3.a Pogonski agregati in instalacijski sistemi je seveda vpisan tudi na zbirniku, v katerem najdemo izraze letalnik, letenje, letalnost. Mislim, da je možno samo eno razumevanje pravkar napisanega: Jezikoslovke, ki so v poročilu navedene kot lektorice Leksikona, so v SSKJ-u navedene kot »urejevalke« tega jezikovnega zakonika, kot sem ga nekaj poprej imenoval.

Izraz letalnik in poimenovanje ostalih letečih naprav (razen vesoljskih) je sprejel najvišji »jezikovni organ« v RS, torej ni nikakršne prepovedi za njihovo rabo. Edini možni izgovor, ki se ga lahko kak nasprotnik letalnika oprime je dejstvo, da to poimenovanje ni vpisano v knjigi SSKJ.

Geslo letalnik tudi ni vpisano v elektronsko obliko SSKJ-a. Zakaj to ni bilo storjeno ne vem, mislim pa da je bila tako storjena velika škoda, kajti čakanje na novo knjižno izdajo se lahko zavleče na dolgo vrsto let.

Delovna skupina pri SIST-u. Inž.Spiller, urednik Leksikona, je bil udeleženec tečaja jadralnega letenja na Blokah daljnega leta 1937. V času predstavitve Leksikona je bilo njegovih osemdeset let že nekaj let mimo. Kmalu po predstavitvi Leksikona je izbral nek letalnik ter odletel navzgor. Ni se več vrnil; kdo je za njim prevzel uredniško mesto mi ni znano.

Letalski Leksikon. Sredi decembra letos bodo pretekla štiri leta od predstavitve na Fakulteti za strojništvo. V temu obdobju nisem v občilih nikjer zasledil kake vesti o nadaljevanju dela. Štiri leta zamujenega časa ni zanemarljiv čas, to je četrtina starosti naše države. To primerjavo dajem zato, ker smo znali »narediti« državo, kaže pa, da ne znamo narediti nekega Leksikona. Morda ga niti nočemo? Vse kaže, da je že prevladalo mnenje, da je za izobrazbo – za strokovne knjige – v materinem jeziku škoda vsakega kovanca: saj bo tako ali tako malodane že pojutrišnjem vse v angleščini. V kolikor je vzrok zastoja le denar, potem mora država vse učbenike obravnavati enakopravno, tudi tiste, ki so bili izdani z vsebino mednarodnega prava,  recimo le kot primer. Bil sem radoveden, kaj se z Leksikonom dogaja, zato sem poskušal tu in tam dobiti kak odgovor. Ni šlo. Dobil sem vtis, da se preproste zadeve zapletejo zato, da lahko dalj časa trajajo. Razumite to, kakor pač hočete.

Vsekakor obstaja potreba, da nekdo državljane – pa čeprav njih peščico letalskih privržencev – obvesti, kaj se je in kaj se bo z Leksikonom v prihodnosti še zgodilo.

Ogroženost našega jezika. Na vprašanje, zastavljeno v uvodu  tega pisanja, sem dolžan še natančnejše osebno mnenje: slovenski jezik je ogrožen, o tem ni dvoma. Ogrožamo ga mi sami. Sebe in okolico prepričujemo, da to ni res, zato ker nas je sram priznati svojo šibkost pri izražanju v lastnem jeziku.

Poimenovanje letečih naprav v nasprotju z njih namembnostjo, delovanjem ter lastnostmi, tako kot je v temu pisanju opisano, je s tem tudi eden od primerov pačenja jezika in njegove ogroženosti. Tiste, ki bodo temu pisanju oporekali, češ, saj gre za vsega nekaj besed, ob tem takoj spomnim, da gre za besede, ki jih najdemo v zakonodaji ter v vseh uradnih aktih, občilih, ter vedno pogosteje v vsakdanji rabi določenih krogov ljudi.

Naslednja stran

Letala ali ladje?