aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

Uvodni nagovor v polni dvorani hotela Epicenter

Luka predstavlja rekordni let

Sklepno prireditev državnega prvenstva v preletih, ki jo je pripravil AK Postojna, je bila na visoki ravni, predvsem pa je bila ena tistih, ki osmišlja jadralni šport in njegove dosežke. Bila bi lahko samo formalnost, a je bila veliko več – prijateljsko druženje jadralcev in somišljenikov. Sklepno dogajanje v postojnskem Epicentru se je odvijalo z medklubskim turnirjem v bowlingu. Med tridesetimi piloti je v minuli sezoni zbral največ točk Boštjan Pristavec (ALC), sledita mu Boris Žorž (ALC) in Avgust Potušek (KAK), ki je pokazal v zadnjih letih velik napredek, ki je iz vrha, za nekaj točk, izrinil Toneta Čerina. Luka Žnidaršič je za uvod obujal spomine na več kot 1000 km dolg let na severnem vetru v maju, Aleš Fink pa je ponovil predavanje o slovenskem zračnem prostoru. Predavanje bi zahtevalo množico vprašanj, a zanje ni bilo časa, zagotovo pa se jim, kot se zdi, nihče od jadralcev več ne bo mogel ogniti.

Boštjan Pristavec, zmagovalec letošnjega DPSJL v preletih in Avgust Potušek

tBoris Žorž

Najboljši trije v preletih za leto 2104

Jadralsko srečanje v postojnskem Epicentru se mi je zdelo, po predavanju Aleša Finka, podobno svetopisemski zadnji večerji. Slovenjegraški jadralec je tudi tokrat nastopil kot poznavalec, torej kot kontrolor, ki jadralce seznanja z omejitvenimi dejstvi in na drugi strani s postopki, ki jadralcem omogočajo, da bi v tem spletu kontrolirane danosti še lahko obdelovali svoj vrtiček, ki pa, kot kaže, postaja vse bolj nepomemben, odvečen in moteč. Fink je korektno predstavil dejstva, na jadralcih pa je, da o njih razmišljajo in se jim prilagodijo, dokler so še možnosti za sodelovanje. Jadralci se lahko upravičeno bojimo, da bo »mehka« komunikacija med državnimi službami, ki skrbijo za to področje in jadralci nekega trenutka postala bolj »totalitarna«, kar pomeni, da argumenti jadralcev ne bodo več pomembni. No, če bolje razmislimo, smo v to komunikacijo že vstopili

Aleš Fink nam je pokazal tudi nekatera kritična mesta za nastanek letalskih incidentov

Na koncu je predavatelj, sicer v službi na KZPS, z računalniškim prikazom pojasnil še nove podrobnosti leta jadralnega letala SI v najbolj občutljivem delu kontroliranega zračnega prostora. V primeru, ki ga pozna večina jadralcev, ni šlo samo za eno bližnje srečanje, pač pa so se v času, ko je pilot jadralnega letala na tem mestu nenadzorovano iskal možnost za nadaljevanje svojega poleta, nahajala kar štiri potniška letala, ki ga niso opazila.

Dogodek, ki ni bil daleč od incidenta, je sicer dobrodošel prijem za potrditev resnosti položaja, ki jadralce postavlja pred izvršeno dejstvo. Omenjeno bližnje srečanje pa je bilo samo kaplja čez rob k dokaj zapletenim odnosom med jadralci in predpisi, ki jih vse bolj omejujejo. Ob predavanju Aleša Finka so jadralci lahko dojeli, da brez komunikacije s kontrolo letenja skorajda ni več možnosti za bolj kakovostno jadralno letenje. Zračni prostor nad Slovenijo se je v zadnjih letih razbohotil kot hobotnica, s svojimi lovkam sega prek skoraj celotnega ozemlja, identična pa je podoba na avstrijski strani, ki je svoj nadzorovani prostor pomaknila do državne meje s Slovenijo. Poleg tega smo tokrat izvedeli, da imajo vojaška letala, ob svojih zonah in koridorjih, še polega tega možnost »treninga« v severozahodnem delu Slovenije. Če k temu dodamo še jadralno dejavnost si težko predstavljamo, kako bo to vse skupaj delovalo v jadralsko živahnejših mesecih.

Prav zato najbrž ni več druge možnosti, če želimo nadaljevati z jadralnim letenjem, da se jadralci bolje opremijo z znanji in spretnostmi, ki bodo omogočili preživetje na eni in drugi strani. Predvsem bi morali »preletaši« obvladati jezik letalske kontrole in najbrž tudi na svojih navigacijskih računalnikih ugotoviti, kako čim hitreje priti do podatkov, ki bi zadovoljili kontrolorje. Morda bodo morali v prihodnosti tudi načrtovalci letalskih inštrumentov, ki jih uporabljajo jadralci, pripraviti bolj prijazno pot do uporabe le-teh. Nihče sicer ni omenil, da bi moral postati transponder bolj pogosti spremljevalec jadralcev, a iz vsega povedanega tega ni bilo težko zaznati. In še za konec, najbrž bo eno samo predavanje za jadralce na leto za kaj takega premalo. Kako bomo vsi skupaj pri tem uspešni pa bo povedalo sklepno dejanje tekmovanja v preletih v letu 2015, ki ga bodo vodili iz celjskega aerokluba.

Na skupni fotografiji – z leve: Zupan, Povalej, Špacapan, Franco, Jovanovič, Slana.

Ob prejemu priznanja za najuspešnejšega jadralca v preletih 2014 je Boštjan Pristavec povedal: »Sezona je bila kar dobra. Visoka uvrstitev mi potrjuje, da še nisem za staro šaro. V mislih imam tudi minulo svetovno prvenstvo. Žal sem v iztekajoči sezoni zamudil najboljši dan za letenje ob severnem vetru, saj menim, da je bil dosegljiv evropski rekord. Všeč mi je, da so se začeli prebujati mnogi jadralski kolegi iz drugih aeroklubov, v Lescah pa, žal, ugotavljamo stagnacijo. Pa saj sploh ne gre za tekmovanje in kazanje mišic, pač pa za letenje in jadralsko dogajanje. V bližnji prihodnosti me čaka jadranje v Namibiji, kjer bom skušal izboljšati kakšen kontinentalni rekord, predvsem pa me še zmeraj zanima svetovni hitrostni rekord v FAI trikotniku 1250 km. Med tekmovanji bo v ospredju evropsko prvenstvo na Madžarskem, rad pa bi se udeležil tudi evropskega prvenstva v klubskem razredi v Rietiju. Res je, da letala klubskega razreda že dolgo nisem letel, vendar pa dobro poznam Rieti. Zaradi službenih obveznosti vsega ne bo mogoče izpeljati. Spomladi bom skušal ujeti kakšen spodoben sever. Dokler imam dobro letalo ga moram izkoristiti.«

AK Postona je objavil tudi uradne rezultate za državno prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju - preleti 2014.

Slike s podelitve priznanj