|
Celje je jadralsko središče Slovenije. To, kar je že znano, se je izkazalo še enkrat, tokrat na pikniku, ki ga je pripravilo šest jadralcev, ki so maja opravili jadralske lete dolge 1000 km, kot zaobljubo hvaležnosti srečnemu naključju, udeleženci srečanja pa se ga bomo še dolgo spominjali. Sebastjan Ramšak, kot eden od »zmagovalne« šesterice (še Aleš Klinar, Boštjan Borštner, Toni Šibanc, Uroš Krašovic in Željko Roškar) je srečanje imenoval »slovenski piknik«. Na pikniku so bili vsi, ki so tiste dni leteli na severnem vetru in tudi mnogi drugi.
»Razveseljivo je, da so slovenski jadralci v zraku sodelovali. Čutili smo, da smo velika družina jadralcev, informacije o razmerah v zraku so nenehno krožile med jadralci,« se je spominjal Sebastjan, seveda pa je še bolj pomembno, da so celjski jadralci pokazali, kakšno naj bo klubsko (so)delovanje. Že dan pred jutranjim vzletom so se dogovarjali, kako izpeljati akcijo, vsem je bilo jasno, da bodo morali svoja jadralna letala potegniti na oddaljena severna pobočja Uršlje gore in to sploh ni več ovira. Seveda, za naskok na takšen dosežek je potrebno žrtvovati nekaj več letenja v zapregi. Tudi vlečnih pilotov je bilo dovolj, čeprav so morali priti na letališče že pred sončnim vzhodom. No, do takega razmišljanja leški jadralci, posebno tako (samo)imenovana »preletaška mafija«, še niso prišli. Morda se bodo ob celjski izkušnji ob prihodnji priložnosti vendarle bolje organizirali. Tudi zato ker zdaj informacije tudi med klubi krožijo bolje in morda bomo ob prihodnjem severu prvič doživeli, da se bodo mnogi jadralci iz svojih matičnih letališč začasno preselili na bolj priročna izhodišča za vzlet.
Sever je pokazal nekaj šibkih točk, denimo, še zmeraj preveč togo povezavo mariborskega mednarodnega letališča in LC Maribor, saj so tamkajšnji jadralci morali čakati pred zaprtimi vrati do osme ure zjutraj, da so se lahko podali na vzletno stezo. Zanimiva je bila izkušnja Tonija Šibanca, ki se je povzpel na rotorju, a je že v naslednjem trenutku v zvrtu izgubil 200 m višine, Avgust Potušek je pripovedoval, da bi z lahkoto opravil 1000 km dolg let, a je v nekem trenutku začutil odpor do letenja v strupenem mrazu in si je želel samo še na pristanek. Nekdo je na pikniku obujal spomine na svoja stopala, saj nekaj ur v zraku ni več čutil prstov in je razmišljal o tem, ali ima vztrajanje v takšnih razmerah še kakšen smisel. Preleteti 1000 km torej le ni bila samo kondicija v sedenju, pač pa deset in več - urni psihološki boj s pastmi letenja v mrazu. Jadralsko druženje je Denis Štrbenc, predsednik jadralne komisije na LZS, izkoristil in je Borisu Žoržu (ALC Lesce) izročil priznanje za najboljšega športnika LZS v minuli sezoni 2013. Žal se predsednik JK ni spomnil, da bi enako postopal tudi z zlatim C Gregorja Petroviča, ki mu ga že dolgo skuša izročiti, a brez uspeha.
|
Športni uredniki in jadralno letenje Prilika o besedi, ki je delo postala Bravo – Luka in Matija Žnidaršič Zgodba o samokritiki (just culture) Jadralci in Kontrola zračnega prometa (1) Prvaka sta Boris Žorž in Sebastjan Ramšak Roman Sušnik – jadralec in snovalec Prva svetovna vojna – in jadralci Odprto pismo jadralnim pilotom! Vseslovenski jadralski piknik v Celju Luka in Uroš uspešna v Vareseju Skoraj - do St. Moritza in nazaj Kawa četrtič v Sloveniji, Flytoni uspešen v Nitri Letalci, prižgite kresove in se veselite predsednika Za predsednika LZS – Milan Korbar Lov za naslov »vice« prvaka je odprt
|
|
