|
Revija Krila je na 2. strani tretje številke leta 1984 zabeležila: »Naše športno letalstvo je dobilo pred dnevi veliko mednarodno priznanje, ko so na skupščini Mednarodne letalske zveze FAI v Los Angelesu, izvolili za podpredsednika te organizacije našega znanega letalskega delavca Staneta Menegalijo, ki bo to odgovorno funkcijo opravljal štiri leta. Menegalija je bil doslej predsednik Letalske zveze Jugoslavije, dva mandata pa tudi predsednik Letalske zveze Slovenije. Že dolgo je pilot in je član Alpskega letalskega centra v Lescah. Mednarodna letalska zveza, ki ima sedež v Parizu, združuje 78 držav, podpredsednik pa ima med drugim na skrbi športne programe zveze in mednarodni tekmovalni koledar in usklajevanje interesov posameznih članic. Menegalija je bil dalj časa član komisije za mednarodne odnose pri LZJ.« V anonsi v Delu smo 17. septembra 2014 prebrali, da je šel na drugo stran nekdanji podpredsednik FAI. Če ne bi bilo Polenčeve revije Kril in Milana Korbarja, ki je spravil na elektronski medij vse številke revije, bi se morali zadovoljiti samo s tem skopim obvestilom. Na spletni strani FAI tega podatka ni bilo mogoče preveriti. Stane Menegalija, človek z obrazom baročnega angelčka in nedoločljivih let, je bil povezovalni člen med terenom, travnikom in piloti ter politiko, pri čemer ga je bilo več v politiki in manj na terenu. Nihče več ne ve, kdo ga je pripeljal v letalski šport, mnogi vedo, da je bila njegova najljubša prijateljica ljubljanska ali pa katera druga cessna 172, saj ga nihče nikoli ni videl, da bi skušal vzleteti še s kakšnim drugim motornim letalom, v jadralnem letalu pa najbrž nikoli ni sedel. Na človeka, ki so ga izbrskali iz ljubljanske podružnice Fructala, imajo sodobniki še komaj kakšen spomin. Nekdo je povedal, da je vselej vedel, kdaj pristaja Stane, seveda po zvoku pnevmatik cessne, ki so zdrsnile po asfaltu, Boris Staržišar – Jackson, pilot deževnega gozda, si ga je zapomnil, ker je sprožil domine, ki so ga na koncu stale članstva v AK Ljubljana. Nekoč je s pilotskim kolegom Potočnikom odletel s cessno 172 v Nemčijo, kjer je kupil rabljen BMW. Ker je bilo vreme slabo se Potočnik ni hotel z letalom vrniti v Slovenijo, a da letalo manjka na Brniku je naprej opazil Menegalija. Seveda, kdo ne bi opazil, da ni njegovega edinega in najljubšega letala. Klubska jeza, ki je imela svoje vzvode, je bila huda in Jackson je izgubil članstvo, množica njegovih prijateljev pa sploh ni skušala protestirati, kajti politiki so bili takrat nedotakljivi in neusmiljeni, o kakšni demokratični razpravi pa se nam ni sanjalo. Kdor je bral knjigo Stalin, bo to razumel.
Stane je bil najbližje jadralnim letalom med svojim športno-turističnim potovanjem v Benallo v Avstraliji (1987), kjer je bil vodja slovenske jadralne reprezentance. Stane je vse prepustil jadralskim kolegom, sam pa je, s svojim zagorelim in prijaznim nasmehom, delal reklamo za deželo na sončni strani Alp zunaj letališča, seveda pa je zahteval, da mu fantje in dekleta, ki so bili v jadralski ekipi, vsak dan poročajo, kaj so izvedeli na dopoldanskih sestankih. Med najbolj nezadovoljnimi je bil Ferenc Peperko, ki bi najbrž lahko povedal še marsikaj zanimivega. Tone Polenec, urednik Kril, je od jadralcev izsilil poročilo o nastopu na SP, ki ga je objavil, a ni pozabil dodati, da bi lahko z delom denarja, ki je šel za stroške reprezentance, namenili izhajanju revije Kril. Seveda se to ni zgodilo in revija je bila, kljub človeku, ki je bil visoko v FAI, na robu preživetja. Kaj povedati na koncu našega kratkega spominskega zapisa o Stanetu Menegaliji? Morda to, da je bil, kljub vsemu, prodoren športni politik (funkcionar) in da bodo najbrž minila še desetletja, ko bo Slovenija imela v FAI svojega podpredsednika – kot je bil Stane in ga nismo znali in hoteli ceniti. Pač zato, ker je bil človek iz Fructala, ki je znal z nasmehom sprejeti nekaj tisoč praznih steklenic za sokove in vrniti prizadevanja članov AK Ljubljana s precejšnjo vsoto denarja za nakup jadralnega letala libella. Še pomnite tovariši – v AK Ljubljana. Pred Menegalijo je za to funkcijo pri FAI kandidiral Branko Ivanuš in čeprav je bil takrat evropski prvak v aerorallyju, je predlagateljem kandidatura spodletela.
|
Športni uredniki in jadralno letenje Prilika o besedi, ki je delo postala Bravo – Luka in Matija Žnidaršič Zgodba o samokritiki (just culture) Jadralci in Kontrola zračnega prometa (1) Prvaka sta Boris Žorž in Sebastjan Ramšak Roman Sušnik – jadralec in snovalec Prva svetovna vojna – in jadralci Odprto pismo jadralnim pilotom! Vseslovenski jadralski piknik v Celju Luka in Uroš uspešna v Vareseju Skoraj - do St. Moritza in nazaj Kawa četrtič v Sloveniji, Flytoni uspešen v Nitri Letalci, prižgite kresove in se veselite predsednika Za predsednika LZS – Milan Korbar Lov za naslov »vice« prvaka je odprt
|
|
