|
Uvodni konec tedna v jadralsko sezono v Opatiji, ki sta ga izpeljala Roman Cvek in Darko Gagula, je bil namenjen temu, da jadralci potegnemo črto pod seštevanko povezano z LAC 2012 v Livnu? Seveda v upanju, da bomo pripomogli k rešitvi problema, ki je padel med jadralce, ko smo si to najmanj želeli. Formalna predaja reklamnega čeka, ki ga je pripravil poklicni oblikovalec, sicer prijatelj modelarja Uroša Šoštariča, je bila kratka. Ne prej in ne pozneje ni bilo več govora o vsem skupaj. Jadralcem v Livnu pa ostaja naloga, da razvozlajo problem in da piperja super cub postavijo na noge. V nekem trenutku je Edo Krišto obrnil zid s podpisi udeležencev, letalo pa se je, samo navidezno, postavilo v pravilen leteči položaj in v skladu z našimi željami. Vendarle pa smo zvedeli, da bo ta livanjska zgodba trajala dlje, kot si želi kdorkoli od vpletenih. Življenje je postalo vse bolj zapleteno in zdaj kaže roge tudi tukaj. In tudi zato je prav, da smo, kot pravi Darko Gagula, jadralci iz vseh vetrov priskočili na pomoč. Tako kot nedavno gorski reševalci, ki so pomagali skupini alpinistov pod snežnim plazom na hrvaški strani Kamenšnice. Nihče ni vprašal po imenih in priimkih ponesrečenih, niti tega ne, zakaj so rinili v očitno snežno past. Potrebovali so pomoč in to je bilo dovolj ... Gagula je znova poskrbel za žar. Tudi tu ni nihče vprašal, kako so na pladenj čudežno prišli škampi in velika orada, čevapčiči itd. Dolenjske zračne sile so poskrbele za cviček, Matija Kodrič pa je s pozdravnim SMS spomnil kolege na zaledje.
Sam sem se veselil srečanja, najbrž edinega te vrste v tem delu Balkana. Snovi za razmislek je bilo dovolj, celo več, kot sem si predstavljal, tudi o opensoaringu. Na kratko omenjam nekaj zanimivosti ob katere sem trčil med svojim gibanjem med skupinami, ki so se nenehno sestavljale in razpadale. Luka in Matija Žnidaršič sta bila, vsaj zame, najbolj zanimiva sogovornika, s skupnim imenovalcem, ki se imenuje FES. Luka je nanizal nekaj vtisov o letalu JS1, ki ga je preizkusil v Južnoafriški republiki. Njegova ocena o letalu je pozitivna, a je nekoliko drugačna, kot sem jo imel doslej, temelji pa na dejstvu, da je JS1 nekoliko težji od primerljivih letal v Evropi. Seveda je bila glavna tema FES. Luka je, denimo, omenil, da je razočaran nad odzivom slovenskih jadralcev nad inovacijo, ki je v svetu vzbudil precej zanimanja. Obljubil je, da bo za našo blogovsko stran napisal nekaj vtisov s testiranja svojega letala s FES-om pri nemških kolegih, ki se lotevajo meritev z znanstveno natančnostjo. Njihovi izsledki primerjav so pokazali, da brki FES-a pri letu naravnost skoraj ne motijo letalnih sposobnosti, predvsem pa veliko manj, kot bi si to lahko kdo mislil. V projektu FES me je presenetila vloga Matije, ki sam izdeluje motorje. Do včeraj sem menil, da je to bolj ali manj rutinsko delo, a ko se je razgovoril o mnogih težavah in zagonetkah, ki jih je moral rešiti in jih še zdaj, saj stremi k večji popolnosti motorjev, pa o magnetih, ki nastopajo kot eden od pomembnih delov FES-ove celote, sem si moral priznati, da je bila njegova pripoved zanimiva in bilo bi mi žal, če je ne bi slišal. Pravzaprav so si imeli jadralci toliko za povedati, da Erazem Polutnik z načrtovanim predavanjem sploh ni prišel do besede. To pa so znamenja, da je bila letos dolga zima in da si jadralci takšna druženja želijo.
Mimogrede sem v neki drugi skupini ujel vest o akumulatorjih, na zunaj takih, kot jih imajo jadralci za pogon inštrumentov, a precej močnejših, ki pa najbrž nikoli ne bodo na prodajnih policah, ker je prisotno tveganje, da v notranjosti nenadzorovano zavre. Akumulatorji so dvorezen meč in treba je biti previden. Tandem Luka&Matija o njih tokrat nista govorila, zagotovo pa vesta o njih več kot kdorkoli. Jani Stariha zatrjuje, da si bo za letošnje DP izposodil DG-100. Boris Žorž ga je navduševal za udeležbo na EP na Poljskem, a Stariha, kolikor je bilo videti, ni prijel za vabo, čeprav je na lestvici za slovensko reprezentanco povsem na vrhu in bi bila njegova udeležba zagotovo zanimiva. Oba najbrž žuli visoka kotizacija (700 evrov) in odsotnost sponzorjev, Letalska zveza pa najbrž za te namene nima kakšnega fonda. Morda je prav zdaj čas, da bi se jadralci skušali organizirati tudi kot reprezentanca, čeprav so Ferlanovi zlati časi za to minili. Večina je na tiste zlate čase pozabila, mnogi so že pripravili svoje ptiče za prva tekmovanja v letu 2013.
Luka Žnidaršič je trenutno brez svojega letala, a bo imel do začetka sezone pripravljenega ventusa, vendar ne novega. Tudi pri LXnav upajo, da bodo kmalu dobili JS1. Če že naštevamo novosti - hangarja so veseli v Novem mestu, tisti v Livnem je pred tem, da mu asfaltirajo notranjost. Morda še razlaga, zakaj se je Roman Cvek tudi letos izkazal kot velikodušni gostitelj. Svojega jantarja je odpeljal na popravilo na Poljsko. Ljudje, ki so ga naredili, so si ga ogledali in se čudili, kako je pristal s tako poškodovanim krilom. Vsi po vrsti so mu čestitali. »Še ena potrditev, da si naredil pravi tank,« je nekdo od domačih dejal načrtovalcu letala.
P.S. Zdravo. Prebral sem tvoj članek o Opatiji, in moram povedati, da ni res, da LZS ničesar ne prispeva za tekme. Res gre samo za tekme SP in EP, ampak s prispevkom približno pokriješ kotizacijo (znesek se vsako leto določi glede na število udeležencev različnih tekem). Če imaš status športnika, dobiš nekaj več. V vsakem primeru pa s tem res ne pokriješ vseh stroškov, ker za te tekme resnično navijejo cene za vse. LP, Boris
|
Skok bratov Rusjan iz gledališča na film Jadralci pri predsedniku države Sebastjan Kawa z DG 500 v Lescah Kongres evropskih pilotk v Sloveniji že tretjič Kaj nam danes pomenijo jadralne značke? Polemika o licencah - nihče nima rad sprememb
|
|
